TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je odškodninski zahtevek (pravilno: tožbo) tožnice zavrglo, ne da bi navedlo razloge za takšno odločitev. Ker sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, je podana kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

V obravnavanem primeru postopek osebnega vročanja odpovedi ni potekal tako, kot to določata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. Iz vročilnice namreč ne izhaja, da je vročevalec poskušal s t.i. nadomestno vročitvijo tožničinemu partnerju. Le če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, kar v konkretnem primeru ni izkazano, bi moral vročevalec pustiti tožnici v nabiralniku obvestilo (ne pa pisanja), v katerem navede, kje se pisanje nahaja in rok, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Tega vročevalec ni storil, zato pogoj za zakonsko fikcijo vročitve ni izpolnjen. Po določbi 87. člena ZDR mora biti (pisna) odpoved vročena delavcu osebno in dokler ni vročena, ne more imeti učinkov. Šele z vročitvijo začne teči tudi odpovedni rok in rok za sodno varstvo.