TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Dolžnik je vse zahtevane listine po sklepu z dne 16. 12. 2015 sicer predložil, ni pa predložil izjave revizorja iz 2. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Iz tega dejstva sodišče ni moglo sklepati na obstoj neizpodbojne zakonske domneve iz petega odstavka 236. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen. Na to zakonsko domnevo sodišče lahko opre svojo odločitev le v primeru, če je zaradi dolžnikove nepopolne zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka dolžnika korektno pozvalo k predložitvi manjkajočih listin iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Če pa je nepopoln že sam sklep sodišča iz tretjega odstavka 236. člena ZFPPIPP, sodišče svoje napake ne sme preložiti v breme dolžnika.

Prvostopenjsko sodišče je s presojanjem obstoja insolventnosti dolžnika na podlagi 40. člena ZFPPIPP prestopilo meje odločanja v obravnavani zadevi, ker je bilo v predmetnem postopku dolžno presojati le pogoje za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka na zahtevo dolžnika, saj že sam tak predlog predpostavlja insolventnost dolžnika, zakonska možnost odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka pa je namenjena dolžniku, da izvede finančno prestrukturiranje in z njim odpravi insolventnost bodisi zunaj postopka prisilne poravnave ali pa v samem postopku prisilne poravnave. Prav zato se ugovor dolžnika zoper sklep upnika za začetek stečajnega postopka (v katerem dolžnik lahko izpodbija upnikove trditve o njegovi insolventnosti) in zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka medsebojno izključujeta.