TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Iz neoporekane tožbene trditve, da je prišlo do nezgode, ko je tožnik opravljal delo pri toženi stranki v okviru počitniške prakse in na podlagi pogodbe o delu, izhaja, da ni imel lastnosti delavca v združenem delu in tako odškodninski spor, čeprav izvirajoč iz delovne nezgode, ni sodil v pristojnost sodišča združenega dela (19. člen takrat veljavnega zakona o sodiščih združenega dela, Ur. list SFRJ, št. 24/74). Torej ne gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP). (Tudi sicer ni videti, da bi bila ta revizijska graja premišljena, saj bi moral ob morebitni razveljavitvi sodb teči nov postopek pred rednim sodiščem.) Nadalje, zakon določa, da če stranka ugovarja, da sodišče ni stvarno pristojno, to odloči, ali naj ta ugovor obravnava in o njem odloči ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo (prvi odstavek 301. člena ZPP). Izdaja posebnega sklepa torej ni obvezna, v obravnavanem primeru pa tudi ne bi bila smotrna glede na opisano jasnost načetega pravnega problema.

Ni bilo pogojev za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po 331.a členu ZPP (tudi če bi šlo za delni umik tožbe, kakor je to štela tožena stranka, ko se je v navedbah pod 19. strinjala z njim, izdaja odpovedne sodbe ne bi bila na mestu, ker umik tožbe - 193. člen ZPP prepreči izdajo takšne sodbe).