TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija tožečih strank se zavrne kot neutemeljena.

Odločilnega pomena za to presojo je okolnost, da je prešlo sporno stanovanje v družbeno lastnino že 25.9.1963 na podlagi odplačne pogodbe (kakršnega značaja je menjalna pogodba, za katero veljajo bistvene značilnosti prodajne pogodbe - tako po paragrafu 1045 in naslednjih ODZ, kot po sedaj veljavnih določilih 552. in naslednjih členov ZOR) in ne na katerega od načinov, navedenih v 1. - 8. členu ZDen, ki določajo načine podržavljanja in le glede katerega obstaja dolžnost vrnitve. Po določilu 88. člena ZDen pa ni dopustno razpolaganje le s tistimi nepremičninami oz. premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve po določbah ZDen. Ker sporno premoženje ni bilo podržavljeno na enega od zgoraj navedenih načinov, zanj ni podana vrnitvena dolžnost po določbah ZDen in nanj se zato ne more nanašati prepoved iz 88. člena ZDen. To pomeni, da prodajna pogodba toženih strank z dne 11.12.1991, katere predmet je bilo sporno stanovanje in ki je bilo prodano po določbah 117. člena stanovanjskega zakona, ni nična.