TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se v delu, v katerem tožnika z njo izpodbijata pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje glede odločitve o zavrnitvi zahtevka, ki se nanaša na prvo toženo stranko, zavrže;

V ostalem delu se revizija zavrne.

Tožnika in druga tožena stranka sami krijejo svoje stroške postopka z revizijo.

Dejanja, ki so izzvana z okoliščinami, v katerih se je znašel oškodovanec zaradi ravnanja oškodovalca, nimajo pomena pretrganja vzročne zveze. Ko brez zatrjevanega škodljivega ravnanja tudi dogodkov, ki so sledili, ne bi bilo, ni pretrganja vzročne zveze.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil v laboratoriju izdelan t.i. „master“ posnetek, kopija pa izročena tožeči stranki 6.9.1990 zvečer, in da bi zato tožeča stranka spričo le dneva in pol od trenutka prevzema posnete kasete do trenutka razmočenja imela možnost zahtevati izročitev „master“ posnetka ali izdelavo druge oziroma nadaljnjih kopij od izvajalca – za kar bi zadoščal en sam telefonski klic. Odločilnega pomena je pravilna presoja učinka tako ugotovljenih dejstev na materialnopravnem področju: slednja ne terjajo njihove obravnave kot opustitvenega ravnanja tožnikov v okviru njunega lastnega prispevka k domnevno bistveno večji oziroma nadaljnji škodi (in kar je po pravnomočni sodbi „ex abundante cautela“ razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka), temveč narekujejo (kot pravilen) materialnopravni sklep, da tožnikoma škoda v pomenu določbe 155. člena za ta primer še aktualnega ZOR, ki jo zatrjujeta in uveljavljata v tej pravdi, sploh ni nastala in da jima je bila ta z izplačilom prve tožene stranke pred pravdo (s povrnitvijo stroškov popravila videorekorderja in vrednosti prazne kasete) že v celoti poplačana.