Odločba o ugotovitvi, da tretji odstavek 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo ni bil v neskladju z ustavo in o ustavitvi postopka za oceno ustavnosti druge alinee drugega odstavka 1. člena, 7. člena, drugega odstavka 23. člena in 25.j člena zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo ter četrtega odstavka 50. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij

4869. Odločba o ugotovitvi, da tretji odstavek 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo ni bil v neskladju z ustavo in o ustavitvi postopka za oceno ustavnosti druge alinee drugega odstavka 1. člena, 7. člena, drugega odstavka 23. člena in 25.j člena zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo ter četrtega odstavka 50. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem s pobudami Jeklotehne, d.d., Maribor, Patentcommerca, p.o., Ljubljana, in DP Progresa, p.o., Slovenj Gradec, ki ga zastopa Rok Gerlovič, odvetnik v Mariboru, na seji dne 25. novembra 1999

Določba tretjega odstavka 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 57/95) ni bila v neskladju z ustavo.

Postopek za oceno ustavnosti druge alinee drugega odstavka 1. člena, 7. člena, drugega odstavka 23. člena in 25.j člena zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 71/94 in 57/95) se ustavi.

Postopek za oceno ustavnosti določbe četrtega odstavka 50. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 in 1/96) se ustavi.

Pobudnica Jeklotehna izpodbija drugo alineo drugega odstavka 1. člena, 7. člen, drugi odstavek 23. člena in 25.j člen zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznosti Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: ZPPOLS). Pobudnica navaja, da mora po prvem odstavku 23. člena ZPPOLS Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: agencija) v primeru, ko je nanjo prešla pristojnost izbire in izvedbe postopka preoblikovanja, kot obvezna načina preoblikovanja uporabiti interno razdelitev in notranji odkup. Ne glede na navedeno pa naj bi zakon v drugem odstavku 23. člena določal izjemo v primeru "če se s pogodbo prenese na sklad navadne delnice v višini največ 60% družbenega kapitala podjetja". S tem sta po mnenju pobudnice določbi zakona medsebojno neskladni, kakor tudi v nasprotju s temeljno koncepcijo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju: ZLPP). Če je zakonodajalec želel predvideti izjemo, bi moral urediti, kdaj in pod kakšnimi pogoji agencija ne izbere sicer obveznih načinov preoblikovanja – interne razdelitve in notranjega odkupa. Po navedbah pobudnice naj bi bila nedoločena tudi višina prenešenega družbenega kapitala, ker zakon govori o "največ 60%". Pobudnica nadalje navaja, da v primeru, ko Slovenska razvojna družba (v nadaljevanju: SRD) izvaja privatizacijo (tretji odstavek 23. člena ZPPOLS), zakonodajalec ni določil roka, v katerem mora upravni odbor SRD sprejeti sklep o privatizaciji (7. člen ZPPOLS), kar pa bi zakonodajalec moral urediti. Po njenem mnenju je tudi nedopustno, da je v primeru suma oškodovanja družbenega kapitala oziroma premoženja zakonodajalec določil, da na agencijo preide pravica organov upravljanja glede izbire in postopka preoblikovanja (25.f člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo – v nadaljevanju: ZPPOLS-A), pravica za vložitev civilne tožbe zoper odgovorne osebe (drugi odstavek 25.e člena ZPPOLS-A) in pravica sklica skupščine družbe (25.g člen ZPPOLS-A). V povezavi s to določbo naj bi bil v neskladju z ustavo tudi 25.j člen ZPPOLS-A, ki določa, da je agencija zakoniti zastopnik pravne osebe za opravljanje pravnih dejanj, potrebnih za izbiro in izvedbo postopka lastninskega preoblikovanja. Po mnenju pobudnice so s tem podane kršitve 2., 22., 23., 27. in 153. člena ustave.

Pobudnik Patentcommerce izpodbija tretji odstavek 1. člena ZPPOLS-A ter četrti odstavek 50. člena ZLPP. Navaja, da na podlagi izpodbijanih predpisov, v primeru vložitve tožbe družbenega pravobranilca samoupravljanja (v nadaljevanju: DPS), družbeni kapital podjetja v 60 dneh po vložitvi tožbe preide na SRD. Meni, da bi tak učinek lahko nastopil le na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ne pa že s samo vložitvijo tožbe. Izpodbijane določbe naj bi bile v nasprotju tako z 2., 8., 23. in 155. členom ustave, kakor tudi s 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94 – MP, št. 7/94 – EKČP).

Pobudnik DP Progres navaja, da je pri Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo podal vlogo za odobritev programa lastninskega preoblikovanja. Agencija je vlogo na podlagi druge alinee tretjega odstavka 1. člena ZPPOLS-A zavrgla, ker je DPS zoper pobudnika vložil več tožb. V smislu tretjega odstavka 1. člena ZPPOLS-A je ves družbeni kapital pobudnika prešel na SRD. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj (v nadaljevanju: MEOR) je pritožbo pobudnika zoper odločbo agencije zavrnilo iz smiselno enakih razlogov, kot je bila zavržena vloga predlagatelja pobude za odobritev programa lastninskega preoblikovanja. DPS v nobeni od vloženih pravd ni uspel. Pobudnik navaja, da izpodbijana določba ni predvidela slednje situacije, zato je neustavna. Sankciji za tak pravni subjekt pa sta nemožnost lastninskega preoblikovanja po lastni želji in predstavi. Pobudnik je zoper zavrnilno odločbo MEOR sprožil pri vrhovnem sodišču upravni spor, ki pa še ni končan. S tem je po mnenju pobudnika podana kršitev 27. člena ustave (domneva nedolžnosti). Dokler sodba po tožbi DPS, s katero slednji očita pravnemu subjektu oškodovanje družbenega premoženja, ne postane pravnomočna, naj bi v smislu 27. člena ustave moralo veljati, da oškodovanja družbenega premoženja ni bilo, zato pred pravnomočnostjo sodbe ne bi smele nastopiti nikakršne trajne posledice.