TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, zlasti določila o srečevanju, ki so predpisana v 56. členu Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP, Uradni list SFRJ, št. 63/80 in 4/81), ki je tedaj veljal, ter drugega odstavka 178. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), po katerem ob obojestranski krivdi za prometno nesrečo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v sorazmerju s stopnjo krivde. Ker je tožnik vozil hitreje od zavarovanca tožene stranke, ker je imel širše vozilo in ker je bil bolj oddaljen od svojega desnega roba cestišča, je pravilna odločitev, da je vsaj v pretežni meri kriv za nesrečo, torej vsaj do 70 odstotkov, kakor je razsodilo sodišče druge stopnje.