TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„I. Odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne ..., ki jo je podala tožena stranka je nezakonita.

II. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko za čas od 8. 7. 2011 do 6. 11. 2011 prijaviti v obvezna zavarovanja in ji obračunati mesečno bruto plačo v znesku 2.774,09 EUR ter plačati vse obvezne davke in prispevke in tožeči stranki izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posamezne plače od 5. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 15 dni pod izvršbo.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v višini mesečne razlike v bruto plači, ki bi jo prejemala pri toženi stranki in plačo, ki jo prejema sedaj v A. d.o.o. od 7. 11. 2011 in znaša ... EUR mesečno, do odločitve sodišča prve stopnje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega zapadlega mesečnega obroka z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. dne v mesecu za pretekli mesec v roku 15 dni pod izvršbo.

IV. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v višini 15-ih bruto plač, kar znaša 41.611,35 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od vložitve tožbe do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

V. Tožena stranka je dolžna plačati stroške postopka tožeče stranke, v primeru zamude skupaj z zamudnimi obrestmi, vse v roku 15 dni od pravnomočnosti.“

zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena določa, da utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca. V tej določbi zakon ne določa, koliko časa morajo taki ekonomski razlogi obstajati. Določa pa v 6. odstavku 88. člena ZDR rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer je to šest mesecev od nastanka utemeljenega razloga. Z ozirom na navedeno ni mogoče zaključiti, da le daljše obdobje izkazanosti presežka odhodkov nad prihodki (torej obstoja ekonomskega razloga) predstavlja utemeljen odpovedni razlog.