TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni v I. in II. točki izreka glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti tako, da tečejo zakonske zamudne obresti:

- od prisojene odpravnine od 17. 12. 2013 dalje do plačila,

- od neto prisojenega zneska regresa za letni dopust za leto 2010 od 2. 7. 2010 dalje do plačila,

- od neto prisojenega zneska regresa za letni dopust za leto 2011 od 2. 7. 2011 dalje do plačila,

- od neto prisojenega zneska regresa za letni dopust za leto 2013 od 2. 7. 2013 dalje do plačila

vse v 8 dneh in pod izvršbo,

višji zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti pa se zavrne.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Zadnje delno plačilo odpravnine, ki jo je toženec dolžan plačati tožniku zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bilo izvedeno 16. 12. 2013, zato je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od preostalega dela odpravnine šele od 17. 12. 2013 dalje do plačila, ker je s tem dnem tožena stranka prišla v zamudo z izplačilom preostanka odpravnine (člen 378/1 OZ).

Delodajalec je dolžan delavcu odpravnino po 109. členu ZDR izplačati ob prenehanju delovnega razmerja (z izjemo, ki jo opredeljuje 5. odstavek 109. člena ZDR, pogoji za to izjemo pa v konkretnem primeru niso bili podani). Na to obveznost delodajalca nima vpliva obveščanje delavcev, da jim bo odpravnino izplačal v večih obrokih. V ZDR namreč ni podlage za ugotovitev, da bi takšno obveščanje delavcev vplivalo na zapadlost odpravnine, kot to zmotno navaja tožena stranka v pritožbi.