TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep št. 2142-530/2019/126 (122-24) z dne 6. 7. 2021 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Pristojni organ mora v situaciji, ko stranka nima očitno neutemeljenega zahtevka („arguable claim“) glede varstva prepovedi nečloveškega ravnanja v primeru vrnitve v izvorno državo, tudi v primeru ponovne prošnje za mednarodno zaščito, napraviti zelo skrbno in natančno oceno tveganja za morebitno kršitev 3. člena EKČP oziroma 4. člena (člena 19(2)) Listine o temeljnih pravicah EU. Skrbna in natančna (stroga) ocena tveganja pa posledično pomeni, da mora organ v takih primerih po potrebi pridobiti določene informacije tudi proprio motu. To še posebej velja takrat, ko je prosilcu oziroma vlagatelju zahtevka odvzeta prostost.

Izpeljava sklepa, da aretaciji tožnikovega očeta in brata nista neposredno povezani s tožnikom, je očitno zmotna v kontekstu možnega preganjanja tožnika zaradi njegovega oziroma pripisanega političnega prepričanja ali v kontekstu morebiti povzročene resne škode v primeru tožnikove vrnitve v Irak. Aretirani so bili že trije moški člani družine. To bi v zadostni meri izkazovalo možnost, da so vsi oziroma vsaj moški ožji družinski člani lahko ogroženi zaradi njihove politične preteklosti, kar pa bi tožena stranka na podlagi člena 4(1) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite morala preveriti z informacijami o stanju v izvorni državi, ki jih je tožnik tudi predložil v postopku (smernice EASO z navajanjem konkretnih strani) oziroma bi tožena stranka morala preveriti z vpogledom v aktualne informacije.