TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi okrožne državne tožilke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji tako spremeni, da se obtoženemu L. G. in obtoženemu D. S. izreče kazen 1 (eno) leto in 4 (štiri) mesece zapora, obtoženemu A. K. pa kazen 1 (eno) leto in 2 (dva) meseca zapora, v preostalem delu pa se njena pritožba, v celoti pa pritožbe zagovornikov obtožencev zavrnejo kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsi trije obtoženci so dolžni plačati sodno takso za pritožbo.

Zakonski znak kaznivega dejanja spolnega nasilja ni, kot to napačno razloguje pritožba, upiranje žrtve, ampak prisiljenje oškodovanca oziroma oškodovanke, da ta nekaj stori ali trpi, zato ni potrebno, da je uporabljena kdo ve kako velika sila, ki pri oškodovancu oziroma oškodovanki stre upor, tako, da lahko storilec doseže ali pa da oškodovanka trpi določena spolna dejanja, kar je opisano v obtožbi ali pa, kar tudi izhaja iz obtožbe, da stori kakšno spolno dejanje, kajti zakonski znak obtožencem očitanega kaznivega dejanja je prisila, ki pa je lahko bolj ali manj intenzivna.

Predočitev uradnega zaznamka priči ni nezakonito poslovanje sodišča, saj so uradni zaznamki dopusten spoznavi vir in predočitev le-tega lahko sledi po podani prosti izpovedbi zaslišanega, kot je bilo tudi v obravnavanem postopku, ko je bila oškodovanka kar nekajkrat zaslišana pred različnimi organi in so ji nato na sodišču bile predočene vse predhodne izjave, tako v fazi odkrivanja kaznivega dejanja, kot tudi v fazi preiskave in nato tudi v fazi sojenja.

Za storitev obtožencem očitanega kaznivega dejanja spolnega nasilja po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 171 KZ-1 je predpisana zaporna kazen od treh do petnajst let, zato se v takih primerih ne sme izreči opozorilne kazenske sankcije, torej pogojne obsodbe, temveč le kazen zapora.