TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba dolžnika z dne 19. 12. 2011 (list. št. 93 spisa) zoper sklep z dne 22. 11. 2011 (list. št. 78 spisa) se zavrne in sklep potrdi, zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 pa se pritožbi ugodi in se sklep razveljavi.

II. Pritožba dolžnika z dne 10. 11. 2011 se zavrne in sklep z dne 14. 10. 2011 potrdi.

III. Pritožba dolžnika z dne 23. 8. 2012 zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 se zavrže.

IV. Pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 11. 7. 2012 se zavrneta in sklep potrdi.

V. Pritožba dolžnikovega zakonitega zastopnika A. A. z dne 23. 8. 2012 zoper 1. točko izpodbijanega sklepa z dne 11. 7. 2012 se zavrne in sklep v tem delu potrdi, njegova pritožba zoper 2. točko tega sklepa pa se zavrže.

Določba drugega odstavka 11. člena ZPP denarnega kaznovanja ne omejuje alternativno bodisi na stranko bodisi na osebo, ki nastopa na njeni strani, kar je mogoče sklepati že z jezikovno razlago te določbe, glede na to, kako opredeljuje, komu vse in v katerih primerih lahko sodišče izreče denarno kazen. Bistveni pogoj za izrek denarne kazni je obstoj zlorabe pravice z namenom škodovati drugemu, in tistega, ki svoje pravice zlorablja, sme izvršilno sodišče tudi kaznovati – naj bo to stranka sama, njen zakoniti zastopnik ali oba hkrati. Določbe ZPP je treba v izvršilnem postopku uporabljati smiselno, v duhu določb ZIZ in ob upoštevanju specifičnih značilnosti izvršilnega postopka, ki se po svoji naravi v marsičem, zlasti pa po poudarjenem načelu hitrosti razlikuje od pravdnega postopka.

Dolžnik z vlaganjem nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodnih taks zlorablja svojo procesno pravico do taksne oprostitve do te mere, da nesorazmerno posega v upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva in v samo bistvo učinkovitega izvršilnega postopka.