STA novice / Zagovornik: Tudi samske ženske z oploditvijo s pomočjo biomedicine prispevajo k večji rodnosti

Leto dni po sprejemu noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) so se na okrogli mizi Enakost v praksi: dostop do OBMP za vse ženske ob dnevu Zagovornika načela enakosti pogovarjali o postopku sprejemanja zakona in njegovem izvajanju v praksi. Na okrogli mizi so poleg zagovornika sodelovali tudi nekdanji poslanec DZ Jani Möderndorfer, nekdanji državni svetnik Peter Požun, vodja programa OBMP v Univerzitetnim kliničnem centru Ljubljana Nina Jančar in pravnica, mama in pravna svetovalka parom pri dostopu do OBMP Maša Jerićević Šušteršič.

Zagovornik je dejal, da je bil že leta 2001 kot študent del kampanje za novelo, ki so jo volivci na referendumu zavrnili. Tako je že takrat slišal različne zgodbe ljudi o strahovih in predsodkih do istospolnih družin. Ves čas je poslušal, da je bilo vprašanje otrok istospolnih parov tabu in ali so istospolne družine primerne za vzgojo otrok in seveda za postopke oploditve s pomočjo biomedicine.

"Vedel sem, da imamo zakonodajo, ki je v tem kontekstu diskriminatorna," je povedal Lobnik in kot edino možnost omenil, da to vprašanje odprejo na ustavnem sodišču. "Ker je bila institucija zagovornika nova, smo se pridružili kasneje, vendar smo se pridružili z močno pravno ekipo in napadli to zakonsko ureditev," je povedal zagovornik.

Ob tem je poudaril, da so ženske pred spremembo zakona hodile na oploditev v tuje države na lastne stroške. Opozoril pa je tudi na primere zavrnitve ginekologinj do vodenja nosečnosti, saj so odločile za uveljavljanje ugovora vesti. To ni mogoče, kar so v postopku skupaj z Zagovornikom tudi dokazali.

Zakon na tem področju je bil sprejet leta 2000, nekaterim ženskam pa ni omogočal možnost oploditve s pomočjo biomedicine. To so bile samske, odovele, razvezane in ženske v istospolnih zvezah, ki v tistem času še niso bile pravno opredeljene. Aprila 2001 pa je DZ sprejel novelo zakona, ki je omogočala oploditev žensk brez partnerja. Volivke in volivci pa so novelo zakona na zakonodajnem referendumu zavrnili. Nasprotnikom zakona se je zdela sporna določba o oploditvi samskih žensk.

Leta 2013, 2014 in 2020 so poslanci na ustavno sodišče vložili zahteve za oceno ustavnosti zakona. Prvi dve zahtevi je ustavno sodišče zavrglo, zadnjo pa je združilo z zahtevo Zagovornika iz leta 2021. Ustavno sodišče je novembra 2024 presodilo, da je ureditev neustavna. DZ je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta, kar pa je DZ uresničil junija lani s sprejemom novele zakona.

Uveljavitev novele je zaustavila zahteva za razpis referenduma, DZ je nato sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, o ustavnosti katerega pa je nato odločalo ustavno sodišče. Novela je nato začela veljati decembra lani, potem ko je ustavno sodišče odločilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma ni v neskladju z ustavo.