STA novice / Evropski parlament potrdil poročilo Kleva Kekuševe o davčnih utajah

"Verjamem, da danes razpravljamo o dobrem poročilu. O poročilu, ki tako državam članicam kot tudi komisiji predlaga konkretne ukrepe za zajezitev alarmantnega, 1000 milijard evrov težkega problema Evrope," je kot glavna govornica v ključni razpravi majskega zasedanja parlamenta dejala Kleva Kekuševa. Že sam obseg davčne vrzeli je razlog za ukrepanje brez odlašanja, je prepričana.

Pred sredinim vrhom EU, na katerem se pričakuje zaključke voditeljev držav in vlad EU na isto temo, je poslanka opozorila, da čezmejna narava davčnih goljufij in škandalozen obseg problema davčnih utaj in izmikanja plačilu davkov jasno kažeta, "da z enostranskimi nacionalnimi ukrepi preprosto ne moremo doseči želenega učinka".

Irsko predsedstvo in države članice je zato pozvala, da resno pristopijo k obravnavi poročila in predlaganih ukrepov. Nujno je potreben tudi premik na področju zakonodaje, ki je bila v parlamentu že potrjena, a je na Svetu v nekaterih primerih blokirana že več let, verjame.

Kleva Kekuševa si korakov naprej želi tudi s strani Evropske komisije. "Želim pozvati komisijo, da pripravi obširno in z zakonodajnimi predlogi podkovano evropsko strategijo za boj proti davčnim goljufom, pa tudi, da prevzame vlogo koordinacije evropskih dogovorov s tretjimi državami ter v imenu EU odpravi možnost posameznih bilateralnih davčnih dogovorov držav članic," je povedala.

Hkrati je bila kritična do praznih obljub in medijskih zavez, "ki jih podajajo naši nacionalni politični voditelji ob vsakem mednarodnem zasedanju na ravni G8, G20 ali OECD".

"Imamo 30 konkretnih ukrepov, ampak evropske vlade nas ne poslušajo, saj v zaključke vrha niso uvrstile niti 10 odstotkov naših predlogov. Očitno nimajo resničnih ambicij, da bi ustavile odtekanje denarja iz rok evropskih davkoplačevalcev," pa je bila kritična Tanja Fajon (S&D/SD).

Razloge za nezaupanje evropskih državljanov v institucije in politiko gre iskati prav v nezainteresiranosti politike v boju proti utaji davkov ter ustvarjanju bogatašev, tajkunov in "črnih" podjetij v EU, je posvarila. Tudi v teh vprašanjih moramo iskati krivdo za današnje stanje, je sklenila.

"V časih finančne stiske, ko vse vlade krčijo izdatke in dvigujejo davke mora biti glavno sporočilo, da morajo tudi veliki dobičkarji, ki služijo na evropskem notranjem trgu, prispevati svoj zakonsko določeni in pravični delež," se je strinjal Jelko Kacin (Alde/LDS).

Pomembno je, da je Evropski parlament večinsko usklajen in soglasen glede poročila, kar posreduje močno sporočilo Svetu, državam članicam in komisiji, je še zatrdil.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem v nagovoru poslancev izpostavil, da je razprava o davkih v tem trenutku ena od ključnih tako za javne finance kot za konkurenčnost evropskih podjetij in življenjske stroške državljanov EU.

Izjemnega pomena je po njegovih besedah tudi za verodostojnost prizadevanj za premagovanje krize, za politični kapital in za upravičenost obremenitev, ki jih kriza nalaga tistim, ki s težavo plačujejo davke.

Boj proti raznovrstnim načinom izogibanja plačevanju davkov je v EU pereča tema. Poročilo Kleva Kekuševe med več kot 30 ukrepi med drugim predvideva, da pristojni organi dobijo pooblastila za začasni odvzem licence ali preklic bančne licence vsem finančnim institucijam in finančnim svetovalcem, za katere je ugotovljeno, da svojim strankam pomagajo pri davčnih goljufijah.

Predlaga tudi uvedbo skupne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, nadgraditev in razširitev področja uporabe direktive EU o obdavčenju prihrankov, uvedbo obveznega poročanja poslovanja multinacionalk v vseh državah, v katerih so prisotne, strožji pregon davčnega kriminala, povečanje sredstev in zaposlenih na nacionalnih davčnih organih ter prepotrebni začetek kompleksne obravnave obdavčenja elektronskega poslovanja.

Poziva še k jasni definiciji davčnih oaz, skupnim merilom in seznamu ustreznih sankcij za davčne oaze, ki bodo pristale na evropskem črnem seznamu.