STA novice / Evropski poslanci za zavezujoče cilje glede obnovljivih virov do 2030

Poslanci so se še enkrat zavzeli za jasne podnebno-energetske cilje do leta 2050, ob tem pa so podprli tudi poziv Evropski komisijo, naj opredelili zavezujoče cilje glede deleža obnovljivih virov energije do leta 2030.

Komisija trenutno razmišlja o 30-odstotnem deležu, iz razprave v Evropskem parlamentu pa je bilo razbrati željo po bolj ambicioznih ciljih. Poslanci vseeno niso podprli dopolnila, da bi moral biti ta cilj med 40 in 45 odstotki, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Za zdaj v uniji veljajo le zavezujoči cilji iz podnebno energetskega svežnja o 20-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in 20-odstotnem deležu obnovljivih virov energije v končni energetski mešanici do leta 2020.

Nadaljevanje podnebno-energetske politike EU ostaja odprto in je v veliki meri odvisno od pogajanj na globalni ravni. Dodaten element v razpravi so tudi trenutne zaostrene gospodarske razmere, ki v gospodarstvu zmanjšujejo interes za ukrepe v boju proti podnebnim spremembam.

Evropski parlament meni, da je treba razpravo o mehanizmu spodbujanja nizkoogljičnih tehnologij po letu 2020 nadaljevati, ukrepanje na ravni EU pa bi moralo biti bolj povezano.

Trajnostno, varno in cenovno dostopno pridobivanje energije je po prepričanju poslancev ključno za krepitev konkurenčnosti evropske industrije.

Vlogo poročevalke za mnenje parlamentarnega odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane je tokrat opravila slovenska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS). Ta je izpostavila izzive in priložnosti, ki jih ponujajo obnovljivi viri.

"Obnovljivi viri energije so prava priložnost Evrope v svetu, priložnost za nova delovna mesta, priložnost za zmanjšanje energetske odvisnosti Evrope," je povedala v svojem nastopu.

Ustrezno vlaganje v infrastrukturo in zemljepisno uravnotežene obnovljive vire energije je po besedah Mazej Kukovičeve priložnost tako za nova delovna mesta kot tudi za izboljšanje kvalitete življenja.

Poslanka Romana Jordan (EPP/SDS) pa se je v svojem nastopu vprašala, ali želi EU energetski trg, ki deluje po načelih konkurence, ali politično reguliran trg.

Jordanova je prepričana, da okoljski vidik ne sme postati edini element trajnostne energetike. "Nenehno je potrebno misliti tudi na zdravje gospodarstva, delovna mesta in zanesljivost oskrbe z energijo," je povedala.

Ob tem je opozorila, da so številne poslanke in poslanci Evropsko komisijo pozvali k doslednemu izvajanje postopkov proti državam, ki še niso ustrezno implementirale zadnjega svežnja liberalizacije energetskega trga v EU.

Mednje sodi tudi Slovenija in poslanki se zdi nesprejemljivo, da vlada še ni pripravila novele energetskega zakona. Jordanova pričakuje, da bo to storila nemudoma. Po njenem mnenju bi bilo nesprejemljivo, da bi Slovenija v trenutnih razmerah plačevala kazen zaradi tega, ker v nacionalno zakonodajo ni prenesla evropske zakonodaje.