STA novice / Zadostna podpora se obeta tudi za ustavne spremembe referendumske ureditve

Predlagane so spremembe 90., 97. in 99. člena ustave. Predvideno je, da bo lahko zakonodajni referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki.

Na referendumu po novem ne bi smeli odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Prav tako po predlogu DZ ne bi bil več vezan na izid referenduma in bi lahko takoj po zavrnitvi predlagal boljši zakon.

Po besedah Maše Kociper (PS) je predlog strokoven in dorečen, rešitev pa daleč najboljša od vseh dosedanjih. Referendum daje povsem v roke državljanom, kovorum za veljavnost odločitev pa daje referendumu legitimnost in preprečuje zlorabe, je navedla Kociprova. Ob tem je spomnila, da so strokovnjaki za veljavnost predlagali prag 25 odstotkov volivk in volivcev, ki je najnižji v EU, a so ga nato znižali za pet odstotkov. Opozorila je še, da imamo v Sloveniji tudi številne oblike neposredne demokracije, ki se lahko uveljavljajo pred odločanjem v DZ.

V SDS pozdravljajo četrtkov dogovor političnih strank, je poudaril vodja poslanske skupine Jože Tanko. Dejal je, da je stranka med pogajanji veliko popustila, odločitev za kompromis pa ni bila lahka. Vendar menijo, da brez teh sprememb nobena vlada nima dovolj dobrih varoval za izvajanje predvsem proračunskih, pa tudi nekaterih drugih politik države. Zato je dogovor po njegovih besedah pomemben, ker bo vladi Alenke Bratušek kot prvi vladi omogočil, da bo dejansko vladala in bo imela v rokah mnogo močnejše instrumente kot katerakoli vlada pred tem. Z današnjimi odločitvami, torej sprejemom fiskalnega pravila in referendumske ureditve, se bo namreč mnogo lažje usmerilo državo na zdravo pot razvoja, je še dejal.

SD je po besedah poslanke Ljubice Jelušič k spreminjanju ustave pristopil tudi zaradi ugotovitve, da se je zakonodajni referendum sprevrgel v obliko političnega obračunavanja. Ocenili so, da mora pobuda za zakonodajni referendum ostati v rokah državljanov, politične sile pa naj se "za svoj prav" borijo v svojem demokratičnem okviru, je menila Jelušičeva. Dodala je, da ustava daje "trdnejša sidra" ustavnemu sodišču pri sprejemanju odločitve glede razpisa zakonodajnega referenduma.

Na "instrumentalizacijo volivcev" je spomnila tudi Katarina Hočevar iz DL, naloga ustavodajalca pa je po njenih beseda to, da tako instrumentalizacijo prepreči. Pri tem so politične stranke prisluhnile vsem predlogom in dopolnitvam ustavne skupine, je poudarila. Hočevarjeva je omenila tudi "dodatna sidra ustavnemu sodišču" za lažjo presojo o dopustnosti referenduma. "S temi spremembami bomo dobili zakonodajni referendum, ki bo resen institut predstavniški demokraciji," je dejala.

Spremembe bodo podprli tudi v SLS, saj da referendum ostaja najvišji institut demokratične države oziroma močno orodje ljudstva. Mihael Prevc je sicer poudaril, da se ljudska volja v razviti demokraciji udejanja skozi volitve, referendumi pa ostajajo rezervirani za najpomembnejše teme. "Ta cilj s tem zakonom nikakor ne ogrožamo," je zatrdil Prevc.

Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je opozorila, da sedanja ureditev omogoča zlorabe v politične namene. Prek sto referendumskih zahtev in pobud v času po osamosvojitvi pa je po oceni DeSUS daleč do normalnega. V DeSUS so prepričani, da spremembe ne pomenijo omejevanja demokratičnosti in neposrednega odločanja volivk in volivcev, pomenijo pa omejevanje zlorab. Menijo tudi, da se zakonodajnemu referendumu z njimi daje ustrezno legitimnost.

Tudi v NSi v podporo spremembam referendumske ureditve izpostavljajo, da se je sedanja vrsto let zlorabljala za taktične blokade. Kaj si mislijo ljudje, pa zgovorno govori udeležba na referendumih, je izpostavil Matej Tonin. Tudi Tonin je poudaril, da ne znižujejo demokratičnih standardov in referenduma ne jemljejo ljudstvu. Nasprotno, jemljejo ga iz rok politike in ga dajejo izključno ljudstvu. Najbolj pa jim po njegovih besedah nasprotujejo tisti, ki so referendum izrabljali za taktične blokade, med njimi je omenil sindikate, in nekateri, ki demokracijo razumejo tako, da mora obveljati njihova.