STA novice / Neposredna dokapitalizacija iz sredstev ESM prihaja z obilico pogojev

Britanski poslovni časnik je danes objavil dokument evroskupine z 9. junija z glavnimi značilnostmi mehanizma neposredne dokapitalizacije bank s strani ESM, ki naj bi jih članice območja evra v tehničnih pogajanjih že dorekle.

Finančni ministri evrskih držav naj bi politični dogovor o tem vprašanju dosegli na zasedanju ta četrtek, dokončno pa naj bi ga dorekli po dogovoru EU glede harmonizacije pravil o reševanju bank in jamstvenih shemah za denarne vloge.

Sredstva ESM za neposredno dokapitalizacijo so omejena. To je v petek razkril že ameriški poslovni časnik Wall Street Journal. Dokument, ki ga razkriva Financiral Times (FT), govori o sredstvih v višini med 50 in 70 milijardami evrov. Posojilna zmožnost ESM je sicer 500 milijard evrov, njegov kapital pa 700 milijard.

Namen te omejitve je glede na dokument evroskupine preglednost za vlagatelje, ohraniti verodostojnost ESM in najti pravo ravnotežje med tveganji za ESM in zadostno kapitalsko podporo bankam. Višini sredstev bodo članice ESM po potrebi lahko tudi prilagodile.

ESM bo kapitalsko vstopil v banke po izpolnitvi več predpogojev. Prvi je, da posamezna banka kapitalskih zahtev bodočega enotnega evropskega nadzornika ne bo uspela izpolniti z zasebnimi viri, posamezna članica območja evra pa ne bo mogla zagotoviti svežega kapitala, ne da bi ogrozila lastno javnofinančno vzdržnost oziroma svojega dostopa do trga.

Kot drugo pa bo morala biti dokapitalizacija neizogibno potrebna za ohranjanje finančne stabilnosti območja evra ali določene države. Za pomoč bodo morale sicer še naprej zaprositi članice.

V vsakem primeru pa bo ESM vstopil le v banko, ki se bo s svežim kapitalom in spremljajočim prestrukturiranjem lahko postavila na lastne noge. Zelena luč Evropske komisije v luči skladnosti s pravili državne pomoči bo tako še naprej nujni pogoj. Poleg tega bo lahko ESM postavil dodatne pogoje za svoje sodelovanje, tako v bančnem sektorju kot širše.

Pred vsako dokapitalizacijo bo treba v zadevni banki izpeljati natančen in celovit skrbni pregled aktive ter strog obremenitveni test. Kot norma naj bi veljalo, da bo ta pregled moral izvesti zunanji izvajalec pod vodstvom ESM in v navezi z Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo.

Kljub neposredni dokapitalizaciji ESM pa modo morale svoje prispevati tudi članice, ki bodo za tovrstno pomoč zaprosile. Ne gre torej za popolno prekinitev povezave med bankami in državami, o kateri je bilo govora lani.

Ta mehanizem delitve bremen predvideva, da bodo morale države najprej s svojimi sredstvi zagotoviti, da bo količnik najbolj kakovostnega kapitala Common Equity Tier 1 v skladu z najnovejšimi baselskimi standardi vsaj pri 4,5 odstotka. Šele nato bo lahko vstopil ESM.

Če bo banka te kapitalske zahteve že izpolnjevala, pa okvirne značilnosti mehanizma predvidevajo, da naj bi članice še vedno prispevale od 10 do 20 odstotkov sredstev k dokapitalizaciji iz javnih sredstev. Članice območja evra bodo za države v hudi krizi lahko odobrile tudi začasni odlog plačila tega prispevka.