TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Ugotovi se, da je izvršba, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, pod opr. št. I 2002/01139, zaradi izterjave terjatve upnika K. d.o.o., zoper dolžnika B. K., nedopustna.

2. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti vse stroške tega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje te sodbe dalje do plačila, v roku petnajstih dni, da ne bo izvršbe.“

Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 1.647,33 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

O kršitvi procesnega pravila ne bis in idem ni mogoče govoriti, saj prav prvi odstavek 59. člena ZIZ dolžniku daje pravico, da z vložitvijo tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe začne pravdni postopek.

Čeprav pravna teorija meni, da lahko dolžnik v tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe uveljavlja le opozicijske razloge, sodna praksa takšni (utesnjujoči) razlagi prvega odstavka 59. člena ZIZ nasprotuje in dopušča uveljavljanje impugnacijskih razlogov. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že dopustilo uveljavljanje tožbe prav iz impugnacijskega razloga po 12. točki drugega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga s trditvami, da terjatev ni prešla nanj, v tej pravdi zatrjuje tudi tožnik.

Vendar pa sta si pravna teorija in sodna praksa enotni v zahtevi, da je tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe dopustna le v primeru, če med pravdnima strankama obstoji spor o dejstvih.