IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0061107
ZST-1 člen 36, 36/1. ZIZ člen 15, 43, 43/2. ZIZ-E člen 75.
plačilo sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo – vrnitev sodne takse – umik predloga za izvršbo pred izdajo sklepa o njem – pravna praznina – zakonska analogija
ZST-1 za postopek izvršbe in zavarovanja predpisuje le takso za celoten postopek o predlogu za izvršbo, ne ureja pa primera, ko zaradi umika predloga za izvršbo ne pride do izdaje sodne odločbe o njem (zaradi česar ni mogoče reči, da je postopek o predlogu v celoti opravljen). Gre za klasično pravno praznino, ki jo je treba zapolniti ob uporabi zakonske analogije. Kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno, ima namreč pravico do (delne) vrnitve takse.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053410
ZM člen 1, 2, 107, 108. ZIZ člen 61, 61/4.
trasirana menica - lastna menica – trasat - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovori po meničnem pravu
Če se za lastno menico uporablja obrazec za trasirano menico, je treba besedilo naloga za plačilo ("plačajte za to menico") prečrtati in ga nadomestiti z besedilom nepogojne obljube plačila ("plačam, bom plačal, bomo plačali)", sicer je taka lastna menica nična.
V pravdi po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine menice se v okviru zahtevka, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi, presoja samo utemeljenost menične zaveze in ni dopustno razpravljati o eventualnih drugih podlagah (npr. iz temeljnega posla ali na podlagi neupravičene obogatitve).
motenje posesti – pravočasnost tožbe – rok za vložitev tožbe – objektivni rok za vložitev tožbe – obligatornost obravnave – odločanje brez glavne obravnave
Tožba zaradi motenja posesti, ki je vložena po preteku enoletnega prekluzivnega roka, je prepozna in se zavrže.
Če pride do razveljavitve odločbe in vrnitve zadeve v ponovno odločanje, sodišče prve stopnje ni dolžno vedno opraviti nove glavne obravnave.
Toženec z lastniki stanovanj nima sklenjene najemne pogodbe, pri čemer ob pravnomočno zavrnjenem tožbenem zahtevku na sklenitev najemne pogodbe tudi ni mogoče govoriti o tem, da je razlog za to na strani tožeče stranke (3. odstavek 111. člena SZ-1), zato v stanovanju biva nezakonito (1. odstavek 111. člena SZ-1). Tožeča stranka zato upravičeno s tožbo zahteva, da se mora iz stanovanja izseliti in ga praznega izročiti tožeči stranki.
Za uspešno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj morajo biti poleg objektivnih pogojev iz 255. člena OZ izpolnjeni tudi subjektivni pogoji iz 256. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je res ugotovilo, da je del tožnikovih poškodb v vzročni zvezi tudi s tem, da tožnik ni uporabil varnostnega pasu. Vendar pa je po drugi strani ugotovilo, da bi do poškodbe hrbtenice prišlo v vsakem primeru, da bi bile verjetno, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom, njegove poškodbe manj hude, ni pa mogoče ugotoviti, koliko manj hude. V takšni situaciji, ko ni mogoče točno ugotoviti oz. razmejiti, kakšne so posledice tožnikove opustitve, je sodišče prve stopnje ravnalo popolnoma pravilno, ko je na podlagi vseh okoliščin primera ocenilo višino tožnikovega prispevka.
sodna taksa za ugovor – nepravočasno plačilo - umaknjen ugovor – vročilnica kot dokaz – javna listina – izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice
Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči zgolj z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Dolžnica je k pritožbi sicer predložila kopijo plačilnega naloga, kjer je ročno napravljena oznaka prejema 9.12.2009, kar pa ne more omajati zapisa na vročilnici o opravljeni vročitvi 7.12.2009, saj dolžnica ni pojasnila, kdo je zaznamek napravil, niti ni v zvezi s kasnejšim prejemom pošiljke predlagala svojega zaslišanja, poizvedb pri pošti ali zaslišanja staršev.
učinek pravnomočne sodbe na druge pogodbenike istega naročnika – subjektivne meje pravnomočnosti
Ker je šlo za terjatev iz razmerja prevoznika do naročnika prevozov iz pogodbenega razmerja med njima, na druge prevoznike istega naročnika njuno razmerje ne vpliva. Zato je mogoče v pravdi o njihovih zahtevkih zoper družbo odločiti različno. Če se tožniki kot pogodbene stranke naročnika niso uprli višini zadržanih sredstev za režijske stroške, so višino stroškov priznali, medtem ko je toženec ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0053395
ZIZ člen 111, 112. ZPP člen 286, 325, 325/1, 328, 328/1. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1, 255, 257, 257/1. ZGD-1 člen 266, 283.
odgovornost dolžnikovega dolžnika – krivda – pobotni ugovor – spornost v pobot uveljavljane terjatve – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru - pogodba o poslovodenju – podpisnik pogodbe o poslovodenju – zastopanje poslovodje – predsednik nadzornega sveta – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – ekvivalentnost terjatev – pobot kot izpodbojno dejanje
Če je terjatev sporna, to ni razlog, da je toženec ne bi mogel uveljavljati v pravdi pobot v obliki pobotnega ugovora.
Ker je odločitev o pobotnem ugovoru obrazložena v razlogih sodbe, je odločitev sodišča prve stopnje tudi mogoče preizkusiti. Dejstvo, da sta iz izreka izpadli ugotovitvi o obstoju oziroma neobstoju terjatev, pa je očitna pisna pomota, ki jo bo sodišče prve stopnje lahko kadarkoli odpravilo s popravnim sklepom. Z dopolnilno sodbo ne more dopolnjevati odločitev o pobotnem ugovoru, saj je ta odločitev neločljivo povezana z odločitvijo o zahtevku, zato je potrebno, kadar sodišče pobotnega ugovora v sodbi sploh ni obravnavalo, v primeru vložene pritožbe zoper sodbo, le-to razveljaviti.
Subjekt, ki opravlja poslovodstvo, je lahko tudi pravna oseba, pri tem pa ne more biti nobenega dvoma, da pravno osebo, ki bo opravljala poslovodenje, pri sklepanju pogodbe o poslovodenju, zastopa uprava. Predsednik nadzornega sveta je pristojen podpisovati pogodbe o poslovodenju, ki jih sklene družba zgolj v primerih, kadar gre za pogodbe, ki jih sklene družba s člani uprave.
Pobot zaradi ekvivalentosti terjatev ne more biti predmet izpodbijanja dolžnikovih dejanj.
ZASP člen 147, 147-1, 151, 151/4. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
uveljavljanje malih avtorskih pravic – kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic – individualno uveljavljanje malih avtorskih pravic
Izjemo od obveznega kolektivnega uveljavljanje malih avtorskih pravic iz 4. odstavka 151. člena ZASP je mogoče uporabiti le, če je izvajalec hkrati imetnik avtorskih pravic vseh uporabljenih del.
Predlagatelja izpodbijata z izbrisno tožbo sporne vknjižbe le v obsegu idealnega deleža nasprotnega udeleženca do 1/3 od celote, ne pa na celotni nepremičnini. Zaznambo izbrisne tožbe je v takem primeru mogoče dovoliti le v obsegu navedenega idealnega deleža, zato ni podlage za zaznambo izbrisne tožbe tudi na preostalih 2/3 nepremičnine.
dodatni sklep o dedovanju – terjatev do zapuščine – izdaja dodatnega sklepa o dedovanju zaradi potreb davčnega postopka - odmera davka na dediščino – odgovornost za zapustnikove dolgove
Dolg ni pravica iz zapuščine, zato ga zapuščinsko sodišče upošteva v sklepu o dedovanju le v primeru, če dediči sklenejo dedni dogovor oziroma povedano drugače, zapuščinsko sodišče sme odločati o zapustnikovih dolgovih le, če med dediči obstaja dogovor o prevzemu zapustnikovih dolgov, saj v nasprotnem velja, da dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove nerazdelno.
vročanje vabila – spremenjen naslov stranke – spor majhne vrednosti
Prejšnji zakoniti zastopnik tožene stranke je potem, ko je prejel preklic in vabilo za prvi narok za dne 5.3.2010, prvostopno sodišče dne 19.2.2010 pravilno obvestil, da je prišlo do spremembe lastništva in da je spremenjen tudi naslov tožene stranke, ki ni več na T. v Ljubljani, ampak na K. v Ljubljani. Predložil je tudi sklep o vpisu spremembe z dne 15.1.2010. Zato bi prvostopno sodišče moralo glede na spremembo naslova tožene stranke ponovno vročiti vabilo za prvi narok v SMV za dne 5.3.2010 tudi novemu lastniku in zakonitemu zastopniku tožene stranke na novem naslovu. Ker tega ni storilo, mu je dejansko odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060133
ZPP člen 117, 121, 212, 216, 363, 363/2. OZ člen 619, 642, 642/1, 642/2, 643/3.
vrnitev v prejšnje stanje – pritožba zoper sklep, s katerim sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – podjemna pogodba – določitev plačila – vsebina pogodbe – trditveno in dokazno breme – odločanje po prostem preudarku
Odločanje po prostem preudarku pride v poštev le, ko je jasno, da je stranka upravičena do plačila, le njegove višine ni mogoče ugotoviti oziroma bi bilo to mogoče le z nesorazmernimi težavami. V obravnavani situaciji, kjer bi izvedenec lahko na enostaven način ugotovil, ali so v končnem obračunu navedene vrednosti in (večje) količine (glede na prvotno predvidene) ustrezne ali ne, za takšen primer očitno ne gre.
Med strankama je bilo sporno, do katere faze bi moral tožnik izdelati peč. Dokazno breme o vsebini dogovora in s tem, da je kljub nedokončanju peči v celoti izpolnil svojo obveznost, je na tožniku.
trasirani lastni menici je poziv „plačajte“ ustrezen nepogojen nalog za plačilo, ki je kot ena od nujnih sestavin menice predpisana z 2. točko 1. člena ZM.
Samostojni podjetnik ni pravna ampak fizična oseba, zato s prenehanjem opravljanja dejavnosti pri prvi toženki ni prišlo do statusne spremembe, ki bi terjala spremembo stranke na pasivni strani. Podjetnik posameznik nima lastne pravne subjektivitete, ločene od subjektivitete nosilca opravljanja dejavnosti.
ZZK-1 v 79. členu opredeljuje vrste sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Navedeni člen določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ali kako drugače). Zakon dalje dopušča možnost zaznambe spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi prenehanje, v korist imetnika vknjižene druge pravice. Tretji sklop sporov, katerih zaznambo zakon dopušča, pa so spori o določitvi nujne poti. V vseh teh primerih gre za spore iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice.
spor o predmetu delitve – prekluzije v nepravdnem postopku – načelo hitrosti v nepravdnem postopku – zloraba pravic
Ravnanje nasprotne udeleženke, ki je v postopku za delitev premoženja na prvem naroku soglašala s solastninskimi deleži na predmetu delitve, po dveh letih in izdelavi izvedenskega mnenja pa ne več, meji na zlorabo pravic; vsekakor pa je v nasprotju z načelom hitrosti nepravdnega postopka.
Iz različnih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ne more biti v procesnem smislu ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika z novim ali istim izvršilnim sredstvom.
Kadar je zastavitelj tudi osebni dolžnik, lahko upnik na podlagi izvršilnega naslova zoper njega predlaga izvršbo na vse njegovo premoženje, če pa je zastavitelj zgolj realni dolžnik, pa bo upnik lahko zahteval izvršbo le s poplačilom iz zastavljene stvari.