V primeru, ko stranka v pravdi neobrazloženo zanika kakšno dejstvo, se šteje, da ga je priznala. S tem pa ni izključena možnost, da neko dejstvo, ki ga je najprej priznala, pozneje izpodbija. V takšnem primeru sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se dejstvo šteje za priznano ali izpodbijano.
preizkus dokazne ocene – prehod lastninske pravice na traktorju – nedopustnost izvršbe
Tožeča stranka je traktor kupila, nanjo je še vedno vpisano prometno dovoljenje. Slednje sicer nima civilnopravnega pomena javne knjige, a vseeno z veliko stopnjo verjetnosti govori o lastništvu. Sporni traktor je knjižen med osnovnimi sredstvi tožeče stranke. Osrednji del dokazne ocene z vso prepričljivostjo utemeljuje, da navedene listine niso le neresničen zunanji videz, marveč se skladajo z resničnim lastninskim stanjem.
Sodišče prve stopnje je res ugotovilo, da je del tožnikovih poškodb v vzročni zvezi tudi s tem, da tožnik ni uporabil varnostnega pasu. Vendar pa je po drugi strani ugotovilo, da bi do poškodbe hrbtenice prišlo v vsakem primeru, da bi bile verjetno, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom, njegove poškodbe manj hude, ni pa mogoče ugotoviti, koliko manj hude. V takšni situaciji, ko ni mogoče točno ugotoviti oz. razmejiti, kakšne so posledice tožnikove opustitve, je sodišče prve stopnje ravnalo popolnoma pravilno, ko je na podlagi vseh okoliščin primera ocenilo višino tožnikovega prispevka.
sodna taksa za ugovor – nepravočasno plačilo - umaknjen ugovor – vročilnica kot dokaz – javna listina – izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice
Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči zgolj z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Dolžnica je k pritožbi sicer predložila kopijo plačilnega naloga, kjer je ročno napravljena oznaka prejema 9.12.2009, kar pa ne more omajati zapisa na vročilnici o opravljeni vročitvi 7.12.2009, saj dolžnica ni pojasnila, kdo je zaznamek napravil, niti ni v zvezi s kasnejšim prejemom pošiljke predlagala svojega zaslišanja, poizvedb pri pošti ali zaslišanja staršev.
V urbanem okolju, celo ožjem mestnem jedru, vsak vpliv, ki izhaja iz sosednje nepremičnine in omejuje uporabo druge sosednje nepremičnine, še ni nedopusten,
nedopusten pa je lahko, če glede na naravo in namen nepremičnine presega krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost države – sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Kljub temu, da sodišče protipravnega ravnanja ni presojalo po določilu ZVPSBNO, je to opravilo na smiselno enak način, sklicujoč se na določbo člena 26 Ustave. V izvedenih dokazih, ki jih je sodišče pravilno ocenilo, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da v konkretnem primeru ni protipravnosti.
krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - novo izvršilno sredstvo
Sprememba okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, do katere pride med postopkom, ne vpliva na pristojnost sodišča in ostane še naprej pristojno tisto, kot je bilo ob vložitvi predloga za izvršbo.
Zoper prvega toženca je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek zato, ker je podpisa na obeh pogodbah overil in zoper njega tožnika nimata zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila; zoper drugotoženko pa je zavrnitev zahtevka pravilna zato, ker bi tožnika od nje lahko zahtevala bodisi overitev pogodbe bodisi izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, vendar izključno v obsegu in vsebini, kot izhaja iz obeh pogodb. Tožbeni zahtevek pa ni tak. Od drugotoženke bo tožnica lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila le v vsebini in v obsegu, kot izhaja iz pogodb.
navedba prebivališča pritožnika – nepopolna pritožba - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem
Če upnik kot udeleženec stečajnega postopka v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje ne navede svojega prebivališča, pritožba iz tega razloga ni nepopolna.
V skladu s pravnomočnim sklepom je bila nepremičnina prodana na javni dražbi dražitelju po izklicni ceni, zato pritožnik z nasprotovanjem določitvi višine izklicne cene in načina prodaje, ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem. Razlogov, ki bi jih lahko uveljavljal po 6. odstavku 341. člena ZFPPIPP, pa ne uveljavlja.
učinek pravnomočne sodbe na druge pogodbenike istega naročnika – subjektivne meje pravnomočnosti
Ker je šlo za terjatev iz razmerja prevoznika do naročnika prevozov iz pogodbenega razmerja med njima, na druge prevoznike istega naročnika njuno razmerje ne vpliva. Zato je mogoče v pravdi o njihovih zahtevkih zoper družbo odločiti različno. Če se tožniki kot pogodbene stranke naročnika niso uprli višini zadržanih sredstev za režijske stroške, so višino stroškov priznali, medtem ko je toženec ni.
Delodajalec, ne sme svoje terjatve do delavca (upnica) brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, upnica pa, pisnega soglasja ni dala. Gre torej za terjatev, kjer je pobot izključen, to velja tudi za terjatev, ki se nanaša na pravdne stroške, saj je sklep o pravdnih stroških tesno povezan z odločitvijo o glavni stvari in je akcesorne narave ter je smisel pravila, ki določa nedopustnost pobotanja v tem, da gre za varstvo upnika, ki naj prejme plačilo, čeprav je sam še dolžan. Izguba, ki jo je utrpel, je take vrste, da ne bi bilo prav, da bi ga pri povračilu ovirala njegova lastna dolžniška zaveza, in ta določba ne bo dosegla smisla, če ni ob tem upoštevano, da gre pri povrnitvi stroškov le za to, da se vzpostavi tako stanje kot je bilo, če ne bi bilo pravde, ki je bila potrebna zato, da se uveljavi terjatev, ko je glede na njeno naravo po zakonu pobot izključen.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja po uradni dolžnosti - motenje posesti - vrednost spornega predmeta - odmera stroškov zastopanja v sporih zaradi motenja posesti - odmera odvetniških stroškov
Upoštevaje določbo prvega odstavka 21. člena ZOdvT in 29. člena ZST-1) je v sporu zaradi motenja posesti kot vrednost zahtevka potrebno upoštevati 2.500,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055763
OZ člen 461, 461/1. ZPP člen 8.
obličnost – obvestilo o napaki – notifikacija neizpolnitve - dokazni standard nemudoma – učinek procesnega pobotanja - zastarana terjatev
Stranka, ki se sklicuje zgolj na ustnost, nikakor ne more biti v boljšem položaju kot stranka, ki razpolaga s pisnimi oziroma materialnimi dokazi o določenem dejstvu, saj mora z drugimi dokazi ustvariti enako stopnjo prepričanja. Zato mora stranka, ki zatrjuje ustno grajanje, sodišču (in nasprotni stranki) predstaviti povsem konkretizirano dejansko podlago o okoliščinah in vsebini tega grajanja.
Notifikacija (delne) neizpolnitve ni pogoj za uveljavljanje pravic iz naslova (delne) neizpolnitve. Vendar pa je v primeru neizpolnitve nefiksnih obveznosti, pri katerih rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe, dolžnik najprej dolžan zahtevati popolno izpolnitev. Šele v primeru, da tej zahtevi ni ugodeno, lahko pride do (delnega) razdrtja pogodbe.
Tudi procesno pobotanje učinkuje za nazaj od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti.
ZN člen 9, 10, 118, 118/3. SPZ člen 66, 69, 70, 70/2, 69/1, 110, 110/1.
delitev solastnine – dogovor u uporabi solastnih deležev - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev – sklep o napotitvi na pravdo
Udeleženci postopka so pridobili na podlagi pravnih poslov solastninske deleže, ki so predmet delitvenega postopka, pri čemer so bili v pogodbah opisano določeni deli nepremičnin, ki so jih pridobivali, na podlagi medsebojnega dogovora so te deleže opredelili in se dogovorili o uporabi, vendar pa solastninskih deležev niso spremenili v izključno (etažno) lastnino. Zato ni podlage za prekinitev postopka in za napotitev na pravdo, ker je med njimi sporno, ali je eden od njih pridobil v izključno last del dvorišča. Ne gre namreč za spor o predmetu delitve (parceli) oziroma velikosti solastnih deležev na njej v smislu določbe 3. odstavka 118. člena ZNP. V pogodbah in dogovoru opredeljeni realni deli pa bodo v tem nepravdnem postopku predstavljali podlago za presojo njihovega interesa do pridobitve posameznih delov v izključno last (etažno lastnino) v smislu določbe 2. odstavka 70. člena SPZ.
Tako sklep z dne 01. 10. 2001, kot sklep z dne 05. 08. 2001 je sestavil in podpisal S.P. kot glavni direktor družbe. Vsebine obeh navedenih sklepov torej ni oblikoval in sestavil notar ali druga oseba z javnimi pooblastili, zato ima lahko notarjev podpis in žig na teh dokumentih zgolj naravo overitve podpisa S. P.. Tožena stranka tako v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da sta obe navedeni listini po svoji naravi zasebni listini, na katerih so udeleženi notarji zgolj potrjevali podpise oz. identičnost kopij z izvirniki ipd.. Uradne osebe oz. osebe z javnimi pooblastili teh listin niso sestavljale (npr. v obliki notarskih zapisov) in tudi niso odgovorne za njihovo vsebino.
URS člen 125, 153, 153/3. ZVCP člen 110, 110/5. Odlok o cestnoprometni ureditvi člen 62.
nezakonit podzakonski akt – vezanost sodnika na ustavo in zakon – povračilo stroškov za poškodovanje ali odtujitev lisic – institut exceptio illegalis
Sodišče pri odločanju ni vezano na nezakonite podzakonske predpise. Odlok o cestnoprometni ureditvi ni v skladu z določili ZVCP v delu, kjer ureja odgovornost lastnika za stroške zavarovanja in odstranitve ovire v cestnem prometu. Zakon namreč odgovornost lastnika vzpostavlja zgolj subsidiarno, primarno pa je vzpostavljena odgovornost tistega, ki je oviro povzročil. Odloka ni mogoče šteti kot specialnejšega predpisa, saj zakonu ni prirejen, temveč gre za podzakonski akt, ki mora biti po določilu 153. člena URS v skladu z Ustavo in zakonom.
protipravnost – pridržna pravica – uveljavljanje pridržne pravice – zakonitost uveljavljanja pridržne pravice – povezanost med zavarovano terjatvijo in pravnim poslom, na podlagi katerega ima upravičenec predmet pridržne pravice – ustrezno zavarovanje
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je tožena stranka nezakonito uveljavljala pridržno pravico, ker ni podana koneksnost. Po našem pravu namreč ni potrebno, da obstaja povezava med zavarovano terjatvijo in pravnim poslom, na podlagi katerega ima remitent zadržano stvar v svojih rokah. OZ takšnega pogoja ne predvideva.