navedba prebivališča pritožnika – nepopolna pritožba - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem
Če upnik kot udeleženec stečajnega postopka v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje ne navede svojega prebivališča, pritožba iz tega razloga ni nepopolna.
V skladu s pravnomočnim sklepom je bila nepremičnina prodana na javni dražbi dražitelju po izklicni ceni, zato pritožnik z nasprotovanjem določitvi višine izklicne cene in načina prodaje, ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem. Razlogov, ki bi jih lahko uveljavljal po 6. odstavku 341. člena ZFPPIPP, pa ne uveljavlja.
Sodišče prve stopnje je res ugotovilo, da je del tožnikovih poškodb v vzročni zvezi tudi s tem, da tožnik ni uporabil varnostnega pasu. Vendar pa je po drugi strani ugotovilo, da bi do poškodbe hrbtenice prišlo v vsakem primeru, da bi bile verjetno, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom, njegove poškodbe manj hude, ni pa mogoče ugotoviti, koliko manj hude. V takšni situaciji, ko ni mogoče točno ugotoviti oz. razmejiti, kakšne so posledice tožnikove opustitve, je sodišče prve stopnje ravnalo popolnoma pravilno, ko je na podlagi vseh okoliščin primera ocenilo višino tožnikovega prispevka.
sodna taksa za ugovor – nepravočasno plačilo - umaknjen ugovor – vročilnica kot dokaz – javna listina – izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice
Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči zgolj z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Dolžnica je k pritožbi sicer predložila kopijo plačilnega naloga, kjer je ročno napravljena oznaka prejema 9.12.2009, kar pa ne more omajati zapisa na vročilnici o opravljeni vročitvi 7.12.2009, saj dolžnica ni pojasnila, kdo je zaznamek napravil, niti ni v zvezi s kasnejšim prejemom pošiljke predlagala svojega zaslišanja, poizvedb pri pošti ali zaslišanja staršev.
oporočno dedovanje - pisna oporoka pred pričami - preklic oporoke
Po 99. členu ZD lahko oporočitelj vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Glede preklica oporoke obstajajo enaki formalni pogoji za njegovo veljavnost kot pri napravi oporoke.
priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - dobroverna lastniška posest
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je v tem primeru, ko je do pridobitve lastninske pravice prišlo na podlagi materialno pravnomočne odločbe državnega organa, še bolj okrepljeno, saj zanjo velja neizpodbojna domneva zakonitosti in pravilnosti. Takrat se dvom o lastništvu ne more pojaviti, saj se kupec lahko zanese ne samo na podatke zemljiške knjige, ampak tudi na pravnomočno odločbo.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost države – sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Kljub temu, da sodišče protipravnega ravnanja ni presojalo po določilu ZVPSBNO, je to opravilo na smiselno enak način, sklicujoč se na določbo člena 26 Ustave. V izvedenih dokazih, ki jih je sodišče pravilno ocenilo, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da v konkretnem primeru ni protipravnosti.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0060140
ZD člen 78, 78/2, 141, 163, 220, 222, 223. ZDen člen 80, 80/1, 80/2, 81, 163. OZ člen 365, 369, 369/3. SPZ člen 29. ZPP člen 2, 3.
dediščinska tožba – napotitev na pravdo – zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe – pretrganje zastaranja –vračanje denacionaliziranega premoženja – oporoka – pasivna legitimacija – posest na denacionaliziranem premoženju – pridobitev posesti dediča
Enoletni zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe iz 141. člena ZD je pretrgan z uredbo zapuščinskega postopka. To je tedaj, ko je zapuščinsko sodišče opravilo prvo uradno dejanje v postopku. V tem primeru zastaralni rok začne ponovno teči šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Ker se tožene stranke v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku niso sklicevale na oporočno dedovanje, te oblike dedovanja ne morejo več uveljavljati v pravdi, ki teče na podlagi dediščinske tožbe, upoštevajoč zgolj njeno korektivno funkcijo (odprava kršitve dednih pravic tožečih strank).
Izostanek napotitvenega sklepa iz 223. člena ZD za vložitev dediščinske tožbe ne pomeni obstoja procesne ovire za vložitev takšne tožbe.
Tožene stranke so na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji in sklepu o dedovanju postale solastnice spornega premoženja ex lege. Nastop „formalne“ oz. z zakonom izpostavljene posesti pa jim je omogočila določba 29. člena SPZ, po kateri pridobi dedič posest s trenutkom zapustnikove smrti.
dodatni sklep o dedovanju – terjatev do zapuščine – izdaja dodatnega sklepa o dedovanju zaradi potreb davčnega postopka - odmera davka na dediščino – odgovornost za zapustnikove dolgove
Dolg ni pravica iz zapuščine, zato ga zapuščinsko sodišče upošteva v sklepu o dedovanju le v primeru, če dediči sklenejo dedni dogovor oziroma povedano drugače, zapuščinsko sodišče sme odločati o zapustnikovih dolgovih le, če med dediči obstaja dogovor o prevzemu zapustnikovih dolgov, saj v nasprotnem velja, da dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove nerazdelno.
krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - novo izvršilno sredstvo
Sprememba okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, do katere pride med postopkom, ne vpliva na pristojnost sodišča in ostane še naprej pristojno tisto, kot je bilo ob vložitvi predloga za izvršbo.
posojilna pogodba - poroštvo - ugovor zastaranja - pogodbene obresti
Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, ali se je druga toženka v sporni posojilni pogodbi zavezala kot solidarni ali kot subsidiarni porok za obveznost glavnega dolžnika – prvega toženca. Navedeno je pomembno tudi zaradi presoje ugovora zastaranja, ki je bil izrecno podan tudi glede obveznosti druge toženke, o katerem pa sodišče prve stopnje sploh ni odločalo (odločalo je le o ugovoru zastaranja obveznosti glavnega dolžnika).
zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – trenutek ugotovitve višine obveznosti – izdaja poravnalne ponudbe
Od poteka izpolnitvenega roka je odvisen odgovor na vprašanje, kdaj zavarovalnica pride v dolžniško zamudo, katere posledica je tek zamudnih obresti. Uporaba 3. odstavka 943. člena OZ glede na to, da je tožena stranka obstoj in višino svoje obveznosti ugotovila, saj je dala poravnalno ponudbo, ne pride v poštev. Zgolj dejstvo, da se tožeča stranka ni strinjala z ugotovljeno višino škode, ne pomeni, da obstoj in znesek obveznosti zavarovalnice ni bil ugotovljen.
ZFPPIPP člen 21, 21/2, 60, 61. ZVO-1 člen 112. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže člen 2, 5, 5/2. Uredba o določitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji, njihovem sedežu in krajevni pristojnosti člen 3.
Okoljska dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže je prednostna terjatev.
ZFPPIPP ne določa, da bi moral osnovni (dopolnjeni ali končni) seznam preizkušenih terjatev vsebovati tudi izjavo stečajnega upravitelja o tem, ali priznava zakonske zamudne obresti od priznanih terjatev za čas od začetka stečajnega postopka do plačila.
Če je pogodba v celoti ali tudi samo delno nična, je predmet obveznosti, da se ta pogodba sklene v notarskem zapisu, nedopusten, saj od notarjev ni mogoče zahtevati, da sestavljajo notarske zapise o ničnih poslih. V posledici pa bi bilo nično tudi določilo o pogodbeni kazni za zamudo z izpolnitvijo nične obveznosti.
Tako sklep z dne 01. 10. 2001, kot sklep z dne 05. 08. 2001 je sestavil in podpisal S.P. kot glavni direktor družbe. Vsebine obeh navedenih sklepov torej ni oblikoval in sestavil notar ali druga oseba z javnimi pooblastili, zato ima lahko notarjev podpis in žig na teh dokumentih zgolj naravo overitve podpisa S. P.. Tožena stranka tako v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da sta obe navedeni listini po svoji naravi zasebni listini, na katerih so udeleženi notarji zgolj potrjevali podpise oz. identičnost kopij z izvirniki ipd.. Uradne osebe oz. osebe z javnimi pooblastili teh listin niso sestavljale (npr. v obliki notarskih zapisov) in tudi niso odgovorne za njihovo vsebino.
URS člen 125, 153, 153/3. ZVCP člen 110, 110/5. Odlok o cestnoprometni ureditvi člen 62.
nezakonit podzakonski akt – vezanost sodnika na ustavo in zakon – povračilo stroškov za poškodovanje ali odtujitev lisic – institut exceptio illegalis
Sodišče pri odločanju ni vezano na nezakonite podzakonske predpise. Odlok o cestnoprometni ureditvi ni v skladu z določili ZVCP v delu, kjer ureja odgovornost lastnika za stroške zavarovanja in odstranitve ovire v cestnem prometu. Zakon namreč odgovornost lastnika vzpostavlja zgolj subsidiarno, primarno pa je vzpostavljena odgovornost tistega, ki je oviro povzročil. Odloka ni mogoče šteti kot specialnejšega predpisa, saj zakonu ni prirejen, temveč gre za podzakonski akt, ki mora biti po določilu 153. člena URS v skladu z Ustavo in zakonom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055763
OZ člen 461, 461/1. ZPP člen 8.
obličnost – obvestilo o napaki – notifikacija neizpolnitve - dokazni standard nemudoma – učinek procesnega pobotanja - zastarana terjatev
Stranka, ki se sklicuje zgolj na ustnost, nikakor ne more biti v boljšem položaju kot stranka, ki razpolaga s pisnimi oziroma materialnimi dokazi o določenem dejstvu, saj mora z drugimi dokazi ustvariti enako stopnjo prepričanja. Zato mora stranka, ki zatrjuje ustno grajanje, sodišču (in nasprotni stranki) predstaviti povsem konkretizirano dejansko podlago o okoliščinah in vsebini tega grajanja.
Notifikacija (delne) neizpolnitve ni pogoj za uveljavljanje pravic iz naslova (delne) neizpolnitve. Vendar pa je v primeru neizpolnitve nefiksnih obveznosti, pri katerih rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe, dolžnik najprej dolžan zahtevati popolno izpolnitev. Šele v primeru, da tej zahtevi ni ugodeno, lahko pride do (delnega) razdrtja pogodbe.
Tudi procesno pobotanje učinkuje za nazaj od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti.
ZN člen 9, 10, 118, 118/3. SPZ člen 66, 69, 70, 70/2, 69/1, 110, 110/1.
delitev solastnine – dogovor u uporabi solastnih deležev - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev – sklep o napotitvi na pravdo
Udeleženci postopka so pridobili na podlagi pravnih poslov solastninske deleže, ki so predmet delitvenega postopka, pri čemer so bili v pogodbah opisano določeni deli nepremičnin, ki so jih pridobivali, na podlagi medsebojnega dogovora so te deleže opredelili in se dogovorili o uporabi, vendar pa solastninskih deležev niso spremenili v izključno (etažno) lastnino. Zato ni podlage za prekinitev postopka in za napotitev na pravdo, ker je med njimi sporno, ali je eden od njih pridobil v izključno last del dvorišča. Ne gre namreč za spor o predmetu delitve (parceli) oziroma velikosti solastnih deležev na njej v smislu določbe 3. odstavka 118. člena ZNP. V pogodbah in dogovoru opredeljeni realni deli pa bodo v tem nepravdnem postopku predstavljali podlago za presojo njihovega interesa do pridobitve posameznih delov v izključno last (etažno lastnino) v smislu določbe 2. odstavka 70. člena SPZ.
Delodajalec, ne sme svoje terjatve do delavca (upnica) brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, upnica pa, pisnega soglasja ni dala. Gre torej za terjatev, kjer je pobot izključen, to velja tudi za terjatev, ki se nanaša na pravdne stroške, saj je sklep o pravdnih stroških tesno povezan z odločitvijo o glavni stvari in je akcesorne narave ter je smisel pravila, ki določa nedopustnost pobotanja v tem, da gre za varstvo upnika, ki naj prejme plačilo, čeprav je sam še dolžan. Izguba, ki jo je utrpel, je take vrste, da ne bi bilo prav, da bi ga pri povračilu ovirala njegova lastna dolžniška zaveza, in ta določba ne bo dosegla smisla, če ni ob tem upoštevano, da gre pri povrnitvi stroškov le za to, da se vzpostavi tako stanje kot je bilo, če ne bi bilo pravde, ki je bila potrebna zato, da se uveljavi terjatev, ko je glede na njeno naravo po zakonu pobot izključen.