pravna podlaga - pravice iz invalidskega zavarovanja - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Ker se je postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja za tožnika začel po uveljaviti ZPIZ-1 (1. 1. 2003), predstavljajo pravno podlago za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja določbe ZPIZ-1 in ne določbe prej veljavnega ZPIZ, kljub temu da je invalidnost pri tožniku nastala v času veljavnosti ZPIZ (9. 10. 2002). Tožnik ima zato kot invalid III. kategorije, ki ni več zmožen opravljati svojega dela pod splošnimi pogoji, temveč so pri delu potrebne določene omejitve, pravico do nadomestila za invalidnost iz 94. člena ZPIZ-1 in ne do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu iz 133. člena ZPIZ.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika - odgovor dolžnika - izvršba na premičnine
V konkretni zadevi je bil že določen izvršitelj, odlog je bil predlagan glede premičninske izvršbe, kljub temu pa je upnik predlog za odlog poslal sodišču, namesto izvršitelju. Sodišče je o predlogu zmotno odločilo, ne da bi ga poslalo dolžniku v izjavo.
ZIZ člen 15. ZPP člen 105, 105/3, 108, 108/1. ZD člen 136, 136/2, 142, 142/1, 142/2.
podpis ugovora – dopolnitev vloge – oseben podpis v pisarni vpisnika - smrt dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – dedovanje - sprejem dediščine - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču – solidarna odgovornost sodedičev
Iz uradnega zaznamka izhaja, da je dolžnica osebno v pisarni, dne 20.8.2004, ugovor podpisala. Dolžnica je torej ugovor ustrezno popravila, zato je sklep o zavrženju njenega ugovora v nasprotju s podatki v spisu in tako nezakonit.
L.K. in B. K. se dedovanju nista odpovedala, temveč sta se k dedovanju priglasila, svoja dedna deleža pa odstopila K.A. Takšno izjavo je po zakonu šteti za sprejem dediščine oz. dednega deleža in za sočasni odstop dednega deleža sodediču. Zapustnikovih upnikov se odstop dednega deleža ne tiče, ker pri njem niso sodelovali. Zato njim še nadalje odgovarjata tudi sodediča, torej L.K. in B.K., solidarno s sodedičem – pridobiteljem, torej K.A.
razveljavitev sklepa o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi- pritožbeni razlogi
V izreku izpodbijanega sklepa razveljavljeni sklep o izvršbi je obsegal zgolj izterjavo preživnine za mesece od oktobra 2005 do septembra 2006 in je torej irelevantno, ali dolžnik upniku še dolguje kaj preživnine in če za njeno izterjavo še tečejo drugi izvršilni postopki.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - podaljšanje ukrepa – uporabnina – nadomestilo za izključno uporabo stanovanja
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o podaljšanju skrbno pretehtalo vse okoliščine konkretne zadeve, zato je prepustitev stanovanja za določen čas upravičena in sorazmerna.
Nasprotni udeleženec je bil tisti, ki je s svojim ravnanjem (verbalno in fizično nasilje nad predlagateljico in otroci) povzročil nevzdržno stanje ter kazenske in civilne postopke. Od predlagateljice je nepošteno in nepravično zahtevati, da mu zaradi prepustitve stanovanja plačuje polovico stroškov, ki jih ima nasprotni udeleženec s svojo namestitvijo drugje.
predujem za stroške cenitve dolžnikovega premoženja
Upnica je v pritožbi s predloženim dokazilom izkazala, da je predujem res plačala, le da na napačen račun in bo potrebno zato plačani znesek prenesti na račun sodnih pologov.
trditvena podlaga - judo - skrbno nadzorstvo otrok - opustitev skrbnega nadzora otrok
Do tožnikove poškodbe (zlom nosu) je prišlo, ko sta si pred začetkom vadbe juda stala nasproti tožnik in M. (stara 6 let) in je pritekel T., ki je M. porinil, tako da je le-ta z glavo priletel v tožnikov nos. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da otroci (stari 6 let) niso nekontrolirano tekali po telovadnici in se prerivali in da se trener ob škodnem dogodku ni preoblačil, kot je v trditveni podlage tožbe tožnik utemeljeval opustitev skrbnega nadzorstva nad otrokom, trenerju juda ni mogoče očitati, da ni ravnal kot skrben trener. Toženki sta se odgovornosti razbremenili, ker sta dokazali, da je oseba, ki je otroka nadzorovala, ravnala z dolžno skrbnostjo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 18, 58, 538, 538/2. SPZ člen 43, 49.
določnost izreka sodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – teorija realizacije
Izrek sodbe, v katerem ni opredeljeno, na katerem delu parcele se nahaja spornih 103,83 m², je nedoločen in nerazumljiv ter zato tudi neizvršljiv.
Glede na to, da darilna pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, toženec s tožbo na izpolnitev (t. j. izstavitev zemljiškoknjižne listine) ne bi mogel uspeti.
Učinek, ki sta ga pogodbenika s (prikrito) pogodbo o garanciji za neplačani del kupnine zasledovala, je bil v prehodu lastninske pravice na tožnikovem stanovanju na toženca - upnika, če tožnik – dolžnik ne bo izpolnil svoje obveznosti. Ta učinek je po ekonomskih značilnostih istoveten z učinkom, ki ga ima zastavna pogodba s t. i. komisoričnim sporazumom (lex commisoria), ki pa je prepovedan oziroma ničen.
Pri tožbi zaradi prikrajšanja nujnega deleža je treba najprej doseči razveljavitev oziroma pravno neučinkovitost darilne pogodbe proti nujnemu dediču, nato pa doseči vrnitev ustreznega dela premoženja: če je zapuščinski postopek še odprt, vrnitev v zapuščino, če ne, kot je primer v obravnavani zadevi, pa vrnitev upravičencu.
prevozna pogodba v železniškem prometu - odgovornost za blago, poškodovano med prevozom
Zaključek, da je toženi stranki glede na določbe 67. in 69. člena ZPPŽP prenehala pravica, da uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi poškodovanja blaga med prevozom, je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ugotovitev, da je tožena stranka kot pošiljateljica blaga podala reklamacijo šele potem, ko je že prepustila blago svojim kupcem, torej prejemnikom blaga, saj temu dejstvu tožena stranka ni nasprotovala.
vdovska pokojnina – vojaški zavarovanec – aktivna legitimacija – izplačilo pokojnine za nazaj
Tožnica kot uživalka vdovske pokojnine po pokojnem možu, ki je pravico do vdovske pokojnine pridobila na podlagi tega, da je imel njen pokojni mož pravico do starostne pokojnine po ZPIZVZ od 1. 8. 1998 dalje, ni aktivno legitimirana za uveljavljanje priznanja in izplačila starostne pokojnine po pokojnem možu za nazaj za čas od leta 1991 do 1998, saj je po smrti moža v letu 2002 pridobila le pravico do vdovske pokojnine.
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - tek zakonskih zamudnih obresti
Dokazno breme, da sta se tožnik in toženec dogovorila za podaljšanje roka vrnitve posojila, je toženčevo. Toženec teh trditev ni dokazal, njegovi izpovedi sodišče utemeljeno ni verjelo, ampak bolj prepričljivi izpovedi tožnika, ki je podprta z listinami
zamuda pri izročitvi stanovanja – dodatno naročena dela - pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – podaljšanje končnega roka za izpolnitev – dolžnikova odgovornost za zamudo – izključitev dolžnikove zamude – trditveno in dokazno breme
Domneva se, da je vzrok za kršitev pogodbe v sferi pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti, ta pa lahko to domnevo ovrže. Tožena stranka se lahko na podlagi 240. člena OZ razbremeni svoje odgovornosti, če dokaže, da je zamudila z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogla preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.