ZSDP člen 94, 70, 70/2, 71. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63, 63/1, 73, 73/1.
otroški dodatek – priznanje pravice – procesna predpostavka
Ker se otroški dodatek v primeru, ko se uveljavlja po preteku 90 dni od rojstva otroka, prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve, je tožnik, ki je zahtevo podal dne 7. 11. 2005, do otroškega dodatka upravičen od 1. 12. 2005 dalje, in sicer za obdobje enega leta.
Ker tožeča stranka ni zanikala statusa neprofitnega stanovanja, lastnika neprofitnega stanovanja ni mogoče obremeniti glede obratovalnih stroškov po samem zakonu.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/1, 41/2.
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3.
nagrada za delo izvedenca
Navedena določila 41. člena Pravilnika res izrecno ne določajo, da bi izvedenec moral za obračun svojih analiz, ki so v zvezi z izvedenskim delom, predložiti ponudbo oziroma cenik podjetja ali zavoda, ki tudi opravlja takšne storitve, in je popolnoma neodvisen od njegove dejavnosti, vendar pa tak pogoj neodvisne in primerljive cene za navedene storitve izhaja iz samega namena navedenega člena Pravilnika.
pravna podlaga - pravice iz invalidskega zavarovanja - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Ker se je postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja za tožnika začel po uveljaviti ZPIZ-1 (1. 1. 2003), predstavljajo pravno podlago za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja določbe ZPIZ-1 in ne določbe prej veljavnega ZPIZ, kljub temu da je invalidnost pri tožniku nastala v času veljavnosti ZPIZ (9. 10. 2002). Tožnik ima zato kot invalid III. kategorije, ki ni več zmožen opravljati svojega dela pod splošnimi pogoji, temveč so pri delu potrebne določene omejitve, pravico do nadomestila za invalidnost iz 94. člena ZPIZ-1 in ne do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu iz 133. člena ZPIZ.
zemljiškoknjižni predlog – načelo formalnosti – podlaga za vpis – pravnomočni sklep o dedovanju
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo izpolnjenost pogojev za vknjižbo lastninske pravice, kot izhaja iz pravnomočnega dodatnega sklepa o dedovanju in zato predlogu za vknjižbo ugodilo, saj ugovornih razlogov udeležencev glede deležev podedovanega premoženja ni moglo upoštevati. Te ugovore bosta morala rešiti v zapuščinskem postopku po pravnem predniku, kjer bo potrebno sanirati tudi morebitne storjene kršitve, ki jih očitata sodišču.
Regulacijska začasna odredba je dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Začasna odredba na razveljavitev sklepa skupščine ni edini možen način za preprečitev takšnih ravnanj. Tožeča stranka bi namreč lahko preprečila nastanek negativnih posledic sprejetja izpodbijanega sklepa, ki jih zatrjuje, z začasno odredbo, ki bi toženi stranki prepovedovala opraviti dejanja na podlagi izpodbijanega sklepa, torej dejanja, ki pomenijo realizacijo sklepa.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - podaljšanje ukrepa – uporabnina – nadomestilo za izključno uporabo stanovanja
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o podaljšanju skrbno pretehtalo vse okoliščine konkretne zadeve, zato je prepustitev stanovanja za določen čas upravičena in sorazmerna.
Nasprotni udeleženec je bil tisti, ki je s svojim ravnanjem (verbalno in fizično nasilje nad predlagateljico in otroci) povzročil nevzdržno stanje ter kazenske in civilne postopke. Od predlagateljice je nepošteno in nepravično zahtevati, da mu zaradi prepustitve stanovanja plačuje polovico stroškov, ki jih ima nasprotni udeleženec s svojo namestitvijo drugje.
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz poglavja o neupravičeni pridobitvi. Za takšen zahtevek je treba izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja ter prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja.
Učinek, ki sta ga pogodbenika s (prikrito) pogodbo o garanciji za neplačani del kupnine zasledovala, je bil v prehodu lastninske pravice na tožnikovem stanovanju na toženca - upnika, če tožnik – dolžnik ne bo izpolnil svoje obveznosti. Ta učinek je po ekonomskih značilnostih istoveten z učinkom, ki ga ima zastavna pogodba s t. i. komisoričnim sporazumom (lex commisoria), ki pa je prepovedan oziroma ničen.
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks – plačilo sodne takse iz stečajne mase – premoženje stečajnega dolžnika
Tožeča stranka navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti in terjatev (še) ne izterjati ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena oziroma terjatve izterjane do celotne ocenjene višine. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilna.
Pri tožbi zaradi prikrajšanja nujnega deleža je treba najprej doseči razveljavitev oziroma pravno neučinkovitost darilne pogodbe proti nujnemu dediču, nato pa doseči vrnitev ustreznega dela premoženja: če je zapuščinski postopek še odprt, vrnitev v zapuščino, če ne, kot je primer v obravnavani zadevi, pa vrnitev upravičencu.
Zamudni sodbi ni mogoče uspešno nasprotovati z argumentom, da tožbene trditve nimajo opore v predloženih dokazih in da za določena zatrjevana dejstva tožnik ni predložil dokazov.
Opominjanje oz. pozivanje dolžnika pred pravdo ni procesna predpostavka za tožbo, zato dejstvo, da tožnik pred vložitvijo tožbe drugega toženca ni pozival k izpolnitvi solidarne obveznosti, na uspeh tožbe nima vpliva.
Predmet nepravdnih postopkov ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, pač pa ureditev določenih razmerij in osebnih stanj. Tudi v takih postopkih je možna izdaja t.i. regulacijske začasne odredbe, katere namen je ureditev pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe). Bistvo regulacijske začasne odredbe je v varstvu obstoječega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe.
ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 68, 68/2. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 45/3, 47, 49, 49/2. ZDR člen 119, 119/1.
lastnost zavarovanca - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Ker je tožnici, ko je odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna, delovno razmerje prenehalo veljati po samem zakonu, od prenehanja delovnega razmerja nima več lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 95, 95/1, 95/1-2, 98, 98/5. ZIZ člen 15, 40, 40/13.
predlog za izvršbo - smiselna uporaba določb ZPP - predložitev pooblastila - prvo pravdno dejanje - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog nepravilno zavrglo s sklicevanjem na določbe ZPP, saj se skladno s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe in zavarovanja določbe ZPP smiselno uporabljajo le, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu določeno drugače. V trinajstem odstavku 40. člena ZIZ, ki govori o vsebini predloga za izvršbo je določeno, če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano. To pa je v konkretni zadevi storil upnik, ko se je v predlogu za izvršbo skliceval na pooblastilo, dano v pravdni zadevi.
Res vtoževani stroški zavezujejo zgolj (so)lastnike nepremičnine, vendar je v konkretnem primeru tožbeni zahtevek utemeljen na obligacijskopravni podlagi (toženec je bil voden kot solastnik poslovnega prostora ter je tožeči stranki posredoval zahtevo, na podlagi katere so se vsi skupni stroški, obračunani za sporni poslovni prostor, glasili na toženčevo ime).
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – razlaga pogodb – vzrok za zamudo pri izpolnitvi obveznosti – zamuda pri izpolnitvi obveznosti
Ker tožena stranka ni dokazala, da je do zamude pri izročitvi stanovanja prišlo iz razloga, za katerega ne odgovarja oziroma da je tožnik pristal na to, da se mu stanovanje izroči po (prvotno) dogovorjenem datumu, je dolžna plačati pogodbeno kazen za zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika - odgovor dolžnika - izvršba na premičnine
V konkretni zadevi je bil že določen izvršitelj, odlog je bil predlagan glede premičninske izvršbe, kljub temu pa je upnik predlog za odlog poslal sodišču, namesto izvršitelju. Sodišče je o predlogu zmotno odločilo, ne da bi ga poslalo dolžniku v izjavo.