stroški postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov – nepristop na narok - umik tožbe – ustavitev postopka
Če stranka na naroku za glavno obravnavo, na katerem je sodišče v njeni odsotnosti zaključilo obravnavanje zadeve, ni navzoča, izgubi pravico do povračila stroškov, ki jih je nameravala uveljaviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0055796
ZZVZZ člen 87.
varstvo pri delu - poškodba pri delu – nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost - regresna pravica zavoda
Delodajalec mora delavce ne samo seznaniti z ukrepi za varno delo, pač pa mora izvajanje teh ukrepov tudi nadzirati in sankcionirati, predvsem pa mora s vsem svojim ravnanjem na tem področju pri delavcih vzpodbujati in utrjevati zavest o njihovi pomembnosti. Zato zgolj zaradi okoliščine, da je v konkretnem primeru poškodovani delavec vedel, da bi moral po predpisanem postopku izključiti stroj pred poseganjem vanj, nikakor ne pomeni, da je bila vzročna zveza med opustitvami tožeče stranke in nastalo škodo pretrgana.
pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožbe - pravica do zagovora - uradni preizkus izpodbijane sodbe
Ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z vloženo pritožbo zagovornika obdolžene sodišče druge stopnje ugotavlja, da za njeno sojenje v nenavzočnosti, po spremembi obtožbe niso bili več izpolnjeni pogoji iz I. odst. 442 čl. ZKP na kar mora paziti po uradni dolžnosti. Na glavni obravnavi, za katero so bili ob začetku sicer izpolnjeni pogoji za sojenje obdolžene v nenavzočnosti, je prišlo do vsebinske spremembe obt. predloga, o čemer se obdolžena ni nikoli izjasnila. S tem je odpadel pogoj za sojenje v nenavzočnosti „da je bila pred tem že zaslišana“ zaradi česar sodišče prve stopnje takrat ne bi smelo zaključiti.
Sodišče prve stopnje je sicer vpogledalo listinsko dokumentacijo v spisu in zaključilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za odločitev. Ustnega dogovora pa naj toženi stranki ne bi uspelo dokazati. Pri tem pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da v primeru zatrjevanega ustno dogovorjenega okvirnega stroška tega dogovora drugače kot z zaslišanjem strank, ki naj bi sodelovale pri sklenitvi tega dogovora, pritožnica niti ni mogla dokazati. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje z opustitvijo izvedbe dokaza z zaslišanjem prič kršilo toženčevo pravico do izjave, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravnega postopka
umik predloga za pregon – sklep o ustavitvi postopka – zavrnilna sodba
Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 8.10.2009 je razvidno, da je na njej zakoniti zastopnik mladoletne oškodovanke A.M. dejansko bil navzoč in je podal izjavo, da predlog za pregon umika. Res je šele potem in očitno po ugotovitvi, da kaznivo dejanje nasilništva ni pregonljivo na predlog, okrožna državna tožilka spremenila obtožbeni očitek tako v abstraktnem delu kot v pravni opredelitvi v kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca. Tudi po tej modifikaciji obtožnega akta, ki je prav tako razvidna iz že navedenega zapisnika z dne 8.10.2009, je zakoniti zastopnik izjavil,da predlog za pregon umika, takšno svojo odločitev pa tudi potrdil s podpisom.
Sodišče bi glede na to, da je že bila v teku glavna obravnava po ugotovitvi, da je predlog za pregon umaknjen, moralo izdati zavrnilno sodbo, ne pa sklep o ustavitvi postopka.
Glede na to, da je tožnik kot odvetnik zastopal toženca v njegovi izvršilni zadevi, da toženec ni dokazal trditve, da je tožnik opravil storitev zastopanja z napakami, da je tožnik opravil svoje delo zastopanja skladno s standardi, ki se zahtevajo od povprečno skrbnega odvetnika oziroma v skladu z določili OZ o mandatni pogodbi, ki urejajo obveznosti mandatarja (prevzemnika naročila) ter da je tožnik izstavil tožencu za svoje storitve zastopanja vtoževani račun, sestavljen v skladu z Odvetniško tarifo, katerega pa toženec ni plačal, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku. Mandatar ima namreč pravico do plačila za svoj trud oziroma opravljeno storitev.
pasivna legitimacija upravnika – odgovornost upravnika za plačilo dimnikarskih storitev – odgovornost upravnika za plačilo rednih vzdrževalnih del - upravnik
Nobene zakonite podlage namreč ni, da bi upravnik moral iz lastnih sredstev poplačevati dolgove etažnih lastnikov in nato sam terjati plačilo od njih, kot zmotno meni pritožnik. Sklicevanje na izvršilne postopke, v katerih upravniki terjajo plačilo od etažnih lastnikov, ki ne plačujejo svojih obveznosti, na drugačno presojo ne more vplivati, saj gre lahko za celo vrsto različnih situacij, bodisi, da upravniki terjajo etažne lastnike le za svoje upravniške storitve, bodisi, da so upravniki po pogodbi o upravljanju z etažnimi lastniki prevzeli materialnopravne obveznosti etažnih lastnikov do tretjih oseb.
delna invalidska pokojnina - izplačevanje - pogoj pričetka dela
Čeprav je imel tožnik z izvršljivo odločbo priznano pravico do dela s skrajšanim delovnim časom in do delne invalidske pokojnine, pogoj za izplačevanje delne invalidske pokojnine ni bil izpolnjen, ker na delu s skrajšanim delovnim časom zaradi ugotovljene začasne nezmožnosti za delo niti ni mogel niti ni bil dolžan pričeti delati. Delna invalidska pokojnina se izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom in vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
neupravičena pridobitev – subvencija zaradi predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev brezposelne osebe – nemožnost izpolnitve
Tožena stranka bi morala za ohranitev pravice do subvencije zaposliti delavce v soglasju s tožečo stranko (zavodom). Na temelju pogodbe ni bila upravičena sama izbirati, katere brezposelne osebe bo vključila v zaposlitveni program po pogodbi, pa čeprav bi te osebe ustrezale kriteriju „težje zaposljivih oseb“ iz 2. člena pogodbe.
Dolžnost, da tožeča stranka (zavod) toženi stranki (izvajalcu) napoti drugo brezposelno osebo, mogoče razumeti zgolj kot sodelovalno dolžnost tožeče stranke. Opustitev te dolžnosti sicer lahko povzroči nemožnost izpolnitve preostale pogodbene obveznosti tožene stranke (zaposlitev brezposelnih oseb). Vendar pa ugasnitev obveznosti tožene stranke še ne pomeni, da tožena stranka ni dolžna vrniti sorazmernega dela sredstev, ki jih je po pogodbi prejela.
ZZVZZ člen 23, 23/2, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 127, 133, 133/2, 134, 135, 136, 137, 158.
zdravljenje v tujini – potovanje v tujini – povprečne cene storitev v Sloveniji
V primeru povračila stroškov nastalih zaradi koriščenja zdravstvenih storitev med potovanjem v državi, s katero Slovenija nima sklenjene meddržavne pogodbe in v njej ne velja pravni red EU, se le-ti za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč povrnejo v višini ustreznega deleža povprečne cene teh storitev v Sloveniji v skladu z zakonom in pravili. Zato tožnik ni upravičen do povračila v višini dejanskih stroškov nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v ZDA niti v višini samoplačniške cene v Sloveniji.
Če je pritožbene trditve razumeti kot očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo trditev in dokazov, ki sta jih pravdni stranki podajali v tem postopku pred prekinitvijo postopka in ki se nanašajo na predhodno vprašanje, to je ničnosti pogodbe z dne 05. 10. 1996, so takšni pritožbeni očitki neutemeljeni. V posledici učinka pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 365/97, z dne 13. 12. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 381/2005, je bilo prvostopenjsko sodišče na ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 05. 10. 1996 vezano, zato to vprašanje ni več predstavljalo predhodnega vprašanja, ki bi bilo predmet reševanja v okviru tega postopka.
stalno prebivališče - dodatek za pomoč in postrežbo
Tožnik, čeprav je uživalec invalidske pokojnine (v Sloveniji), ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ker v Sloveniji nima stalnega prebivališča, oziroma nima dovoljenja za stalno prebivanje.
procesna legitimacija za pritožbo – konec stečajnega postopka – legitimacija stečajnega upravitelja
O končanju stečajnega postopka odloča sodišče na predlog upravitelja. Vendar pa zakon ne daje izrecne procesne legitimacije stečajnemu upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o predlogu stečajnega upravitelja, kar glede na 2. odstavek 126. člena ZFPPIPP pomeni, da stečajni upravitelj nima pravice do lastne pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča. Ker je iz pritožbenih navedb razvidno, da je pritožnik pritožbo vložil v lastnem imenu, jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Ob ugotovitvah prvostopnega sodišča, da je bila tožena stranka do zaključka leta 2006 večinska lastnica delnic tožeče stranke in da se je kot taka, kar tudi sama priznava, neprestano ukvarjala z likvidnostnimi težavami tožeče stranke, zlasti da je bila seznanjena s poslovnim načrtom, v katerem je bila v letu 2007 predvidevana izguba kar v višini 5,5 mio EUR, pritožbeno sodišče zaključuje, da prvostopna presoja o tem, da subjektivni element izpodbojnosti pri toženi stranki ni bil podan, predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Cilj vsake gospodarske družbe je ustvarjanje dobička. Vedenje tožene stranke decembra 2006, da bo tožeča stranka leta 2007 poslovala z izgubo, pa po prepričanju pritožbenega sodišča zadošča za presojo, da je tožena stranka vedela, da se tožeča stranka nahaja v slabi ekonomsko-finančni situaciji.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202.A. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Zaradi neažurnega poslovanja organov je bilo storilcu danih več pravic, kot bi mu jih sicer šlo, saj je ministrstvo storilca napotilo na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, čeprav pogojev za napotitev na dan 6.1.2010 ni izpolnjeval. To pa ne spremeni dejstva, da je storilec že 29.12.2009 presegel 18 kazenskih točk, saj se kazenske točke dosežejo s pravnomočnostjo odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene in ne šele z njenim vpisom v skupno evidenco kazenskih točk. Poleg tega pa ima storilec kljub opravljenemu programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo in izbrisu 4 kazenskih točk, v skupni evidenci kazenskih točk še vedno vpisanih 19 kazenskih točk.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063446
ZIL-1 člen 123, 123/2, 123/5. ZIZ člen 272, 275, 275/2.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - reverzibilnost začasne odredbe
Določila 123. člena ZIL-1 je potrebno razumeti v tej smeri, da bo predlagatelj regulacijsko začasno odredbo v smislu pogojev iz 2. odstavka 123. člena ZIL-1 lahko utemeljeval le z izkazovanjem točke b), to je s potrebnostjo izdaje začasne odredbe za preprečitev nastanka težko nadomestljive škode, ali z utemeljitvijo točke c), to je z nenastankom hujših neugodnih posledic na strani dolžnika v primeru kasneje izkazane neutemeljenosti začasne odredbe od posledic upnika v primeru neizdaje začasne odredbe.
URS člen 14, 14/2. ZPIZ-1 člen 15, 16, 60, 66, 66/3, 67, 67/3, 91, 92, 94.
invalidnost – samozaposleni
Ustavno sodišče RS je odločilo, da je 3. odstavek 66. člena ZPIZ-1, po katerem lahko samozaposleni zavarovanci v primeru III. kategorije invalidnosti uveljavijo le pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, v neskladju z ustavo. Zato je odločba toženca, s katero tožniku samozaposlenemu zavarovancu, za katerega je ugotovil, da je invalid III. kategorije z omejeno zmanjšano delovno zmožnostjo, ker ni več zmožen opravljati dela, na katero je bil razporejen, oziroma ga je opravljal v času nastanka invalidnosti, lahko pa opravlja to delo le s časom, krajšim od polnega, vendar z omejitvijo del, in tožniku ni priznal pravic na podlagi invalidnosti, nepravilna in nezakonita.
Obvezna sestavina predloga za izvršbo zoper dolžnikovega delodajalca iz naslova odgovornosti za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov je tudi navedba dolžnikove obveznosti, zato sodišče v primeru, ko v predlogu za izvršbo upnik ne opredeli svoje denarne terjatve, s takšno vlogo ravna kot z nepopolno vlogo.
pritožba proti sklepu o ugovoru zoper odmero sodne takse – pravni interes – dopustnost pritožbe proti sklepu o ugovoru zoper odmero sodne takse
Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-207/09, proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper odmero sodne takse pritožba ni dovoljena. V citirani zadevi je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da bi pritožnik, če sodne takse ne bi plačal in zato ne bi bil deležen pravnega varstva, moral izkoristiti pravna sredstva zoper sklep, s katerim bi sodišče zaradi neplačila sodne takse zavrglo njegovo vlogo. Četudi v predmetni zadevi situacija ni identična, saj je pritožbeno sodišče o pritožbi zoper sodbo odločilo, ne da bi bila taksa za pritožbo plačana, pritožbeno sodišče ne najde argumentov za drugačno stališče od tistega, ki izhaja iz citirane ustavne odločbe. Meni namreč, da previsoko odmerjena in plačana taksa ni ovira za izvedbo postopka za vrnitev preplačane takse.
ugovor ogroženosti – učinki ugovora ogroženosti – izpolnitveni zahtevek
Učinki ugovora iz 102. člena OZ so: zadržanje izpolnitve, dodatno zavarovanje in prenehanje pogodbe. Zato 102. člen OZ tožeči stranki ne daje upravičenja, da od tožene stranke zahteva, da izpolni svojo obveznost.