Če je pritožbene trditve razumeti kot očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo trditev in dokazov, ki sta jih pravdni stranki podajali v tem postopku pred prekinitvijo postopka in ki se nanašajo na predhodno vprašanje, to je ničnosti pogodbe z dne 05. 10. 1996, so takšni pritožbeni očitki neutemeljeni. V posledici učinka pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 365/97, z dne 13. 12. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 381/2005, je bilo prvostopenjsko sodišče na ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 05. 10. 1996 vezano, zato to vprašanje ni več predstavljalo predhodnega vprašanja, ki bi bilo predmet reševanja v okviru tega postopka.
stalno prebivališče - dodatek za pomoč in postrežbo
Tožnik, čeprav je uživalec invalidske pokojnine (v Sloveniji), ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ker v Sloveniji nima stalnega prebivališča, oziroma nima dovoljenja za stalno prebivanje.
neupravičena pridobitev – subvencija zaradi predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev brezposelne osebe – nemožnost izpolnitve
Tožena stranka bi morala za ohranitev pravice do subvencije zaposliti delavce v soglasju s tožečo stranko (zavodom). Na temelju pogodbe ni bila upravičena sama izbirati, katere brezposelne osebe bo vključila v zaposlitveni program po pogodbi, pa čeprav bi te osebe ustrezale kriteriju „težje zaposljivih oseb“ iz 2. člena pogodbe.
Dolžnost, da tožeča stranka (zavod) toženi stranki (izvajalcu) napoti drugo brezposelno osebo, mogoče razumeti zgolj kot sodelovalno dolžnost tožeče stranke. Opustitev te dolžnosti sicer lahko povzroči nemožnost izpolnitve preostale pogodbene obveznosti tožene stranke (zaposlitev brezposelnih oseb). Vendar pa ugasnitev obveznosti tožene stranke še ne pomeni, da tožena stranka ni dolžna vrniti sorazmernega dela sredstev, ki jih je po pogodbi prejela.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202.A. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Zaradi neažurnega poslovanja organov je bilo storilcu danih več pravic, kot bi mu jih sicer šlo, saj je ministrstvo storilca napotilo na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, čeprav pogojev za napotitev na dan 6.1.2010 ni izpolnjeval. To pa ne spremeni dejstva, da je storilec že 29.12.2009 presegel 18 kazenskih točk, saj se kazenske točke dosežejo s pravnomočnostjo odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene in ne šele z njenim vpisom v skupno evidenco kazenskih točk. Poleg tega pa ima storilec kljub opravljenemu programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo in izbrisu 4 kazenskih točk, v skupni evidenci kazenskih točk še vedno vpisanih 19 kazenskih točk.
ZZVZZ člen 23, 23/2, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 127, 133, 133/2, 134, 135, 136, 137, 158.
zdravljenje v tujini – potovanje v tujini – povprečne cene storitev v Sloveniji
V primeru povračila stroškov nastalih zaradi koriščenja zdravstvenih storitev med potovanjem v državi, s katero Slovenija nima sklenjene meddržavne pogodbe in v njej ne velja pravni red EU, se le-ti za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč povrnejo v višini ustreznega deleža povprečne cene teh storitev v Sloveniji v skladu z zakonom in pravili. Zato tožnik ni upravičen do povračila v višini dejanskih stroškov nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v ZDA niti v višini samoplačniške cene v Sloveniji.
OZ člen 131, 165, 171, 179, 299. ZJC člen 8. Odlok o občinskih cestah člen 25, 25/2.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – opustitev kot protipravno ravnanje – poledenelo parkirišče – prenos odškodninske obveznosti – izključitev odškodninske obveznosti – občinska cesta – upravljavec občinske ceste – deljena odgovornost – presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Za presojo odgovornosti za škodo, ki nastane pri uporabi javnega dobra, je odločilno, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba javnega dobra.
Tožnik, ki je s toženko sklenil zavezovalni posel, je ob dejstvu, da je le toženka zemljiškoknjižna lastnica, upravičen izposlovati sklenitev razpolagalnega pravnega posla brez sodelovanja lastnika drugega stanovanja, kupljenega v isti hiši.
V danem primeru bi moralo sodišče kljub manjkajočemu pooblastilu tretjetožene stranke to pozvati k predložitvi manjkajočega pooblastila ali odobritvi pravnih dejanj po 2. odst. 98. člena ZPP. Ne gre namreč za tožbo ali pravno sredstvo, pri katerih po izrecnem določilu 5. odst. 98. člena ZPP začasno opravljanje dejanj za stranko brez priloženega pooblastila vlogi ni dovoljeno.
Spornega razmerja ni mogoče rešiti različno za oba solastnika stanovanja, v katerega naj bi vodile sporne stopnice in katerega del naj bi bil sporni balkon. Gre torej za enotne in ne zgolj za navadne sospornike. To pomeni, da bi moralo prvo sodišče vloženi odgovor na tožbo ostalih tožencev kljub manjkajočemu pooblastilu za tretjo toženo stranko šteti tudi v njeno korist. Ker ni ravnalo tako, ni bilo pogojev ne za izdajo delne ne za izdajo zamudne sodbe.
športno društvo – lastninjenje športnih objektov – izbrisna tožba – pravočasnost tožbe
Nepremičnina na dan uveljavitve ZSpo dne 4.4.1998 ni bila več v družbeni lastnini, ampak je bila pri njej že vpisana lastninska pravica tožene stranke do celote. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je oprta na pomanjkanje ene od predpostavk za lastninjenje športnih objektov, da ob uveljavitvi zakona, ki je uredil lastninjenje, objekt ni bil družbena lastnina, ampak je bil že v lasti tožene stranke, ki je nepremičnino olastninila na podlagi ZLPP.
Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, ni zapadla do konca glavne obravnave, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Neutemeljenemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi zato, da bi tožeči stranki sodba služila kot varovalo nezapadle terjatve do toženca ali zato, ker tožnica tožencu ne zaupa.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. ZIZ člen 165, 165/1, 165/3, 165/4, 182.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika – krajevna pristojnost – nepravilnosti v zvezi z izdajo sklepa o izvršbi
Zaznamba sklepa o izvršbi v sodni register predstavlja že eno od izvršilnih dejanj za opravo izvršbe na delež družbenika, zato je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morebitne nepravilnosti v zvezi z izdajo izvršilnega sklepa kot podlage za opravo izvršbe, pritožnica morala uveljavljati v izvršilnem postopku z izpodbijanjem sklepa o izvršbi.
dopolnilni sklep - izdaja dopolnilnega sklepa - predlog stranke za izdajo dopolnilnega sklepa
Dopolnilni sklep (o stroških postopka) se lahko izda le na predlog stranke. Ker pa je sodišče prve stopnje to storilo sâmo, še preden je potekel rok, v katerem bi lahko to predlagala stranka, njegova izdaja brez ustreznega predloga stranke zato ni nezakonita.
pravnomočnost – objektivne meje pravnomočnosti – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – izrek sodbe – nedoločen izrek sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker postane pravnomočen le izrek sodbe, ne zadošča, da je o celotni vsebini zahtevkov mogoče zgolj posredno sklepati iz obrazložitve sodbe. Zaradi prepovedi sojenja o isti stvari mora biti izrek sodbe, upoštevaje objektivne meje pravnomočnosti, tudi v zavrnilnem delu določno opredeljen, sicer ni jasno, o čem je sodišče sploh odločalo in v kakšnem obsegu je bil zahtevek zavrnjen.
Četudi sta imela tožnika res namen oddajati stanovanji, nista upravičena do povrnitve škode v obsegu višine najemnine, ki bi jo v spornem obdobju iztržila z oddajo teh stanovanj v najem, saj toženca o tej nameri tožnikov nista bila seznanjena oziroma je bila to za toženca nepričakovana škoda.
Ker toženca spornih stanovanj v vtoževanem obdobju nista uporabljala ter sta bili stanovanji v tem obdobju tudi sicer neprimerni za uporabo in bivanje, toženca nista mogla biti obogatena za vtoževani znesek najemnine, saj od spornih stanovanj nista mogla imeti nikakršne koristi.
ZIZ člen 212. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 37, 41, 128.
rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – zemljiškoknjižno dovolilo
Notar mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu najprej ugotoviti, ali je bil plačan davek na promet nepremičnin oziroma je bil izstavljen račun v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost. Šele potem lahko overi podpis in s tem izpolni pogoj za prenos lastninske pravice.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191. ZOR člen 210, 210/1, 210/4, 211.
verzija - vrnitev preplačila
Ker od 1. 7. 1998 dalje glede na dokončno in pravnomočno odločbo toženca, da tožnica nima pravice do denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo od 1. 7. 1998 dalje, ni bilo pravnega temelja za izplačevanje nadomestila, je tožnica, ki je to nadomestilo prejemala, dolžna preplačilo vrniti tožencu.
Določba 211. člena ZOR (enako 191. člena OZ), po kateri kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili, v primerih vrnitve preplačila ni uporabljiva, ker se nanaša na kondikcijske, ne pa tudi na verzijske zahtevke, in tudi zato, ker pomeni, da prikrajšanec, ki ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezan, in torej ni v zmoti glede obstoja obveznosti, izpolnitve ne more zahtevati nazaj, razen v primeru, da si je pridržal pravico zahtevati nazaj, oziroma v primeru, da je plačal, da bi se izognil sili.
regres – regresna pravda – ugovori v regresni pravdi – odškodnina za nepremoženjsko škodo
V regresnih pravdah obdrži povzročitelj vse ugovore, ki jih ima v razmerju do oškodovanca, torej v običajnih odškodninskih pravdah. Tudi v regresnih pravdah mora oškodovanec oziroma zavarovalnica, ki zahteva povračilo škode od povzročitelja, dokazati tri od štirih elementov civilnega delikta: nedopustnost ravnanja povzročitelja, obseg svoje škode in vzročno zvezo.
imenovanje v upniški odbor – ovire za imenovanje upnika v upniški odbor – spornost terjatve
Pritožbene trditve o spornosti terjatve družbe I. M. d.d. so v postopku imenovanja v upniški odbor irelevantne, sicer pa tudi neutemeljene, saj lastninska pravica najemodajalca v najem danih nepremičnin ni pogoj za veljavnost najemne pogodbe, o čemer se je večkrat že izreko tudi Vrhovno sodišče RS. Upnik namreč po 1. odstavku 57. člena ZFPPIPP pridobi opravičenje opraviti procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu ZFPPIPP. Pritožnik pa tudi sicer v pritožbi ne zatrjuje, da so podane ovire za imenovanje navedenega upnika za člana upniškega odbora iz 2. odstavka 78. člena ZFPPIPP.
krivdna odškodninska odgovornost upravljalca cest - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - poledenelo cestišče - podlage odškodninske odgovornosti - posipanje proti poledici - profesionalna skrbnost
Prav ima pritožnik, ko navaja, da je ravnanje tožene stranke potrebno presojati po merilu skrajne skrbnosti in ne pričakovane skrbnosti. To pomeni, da mora toženec v danih razmerah storiti vse, kar se od njega kot od dobrega strokovnjaka zahteva (2. odstavek 18. člena ZOR). Pa vendar to ne pomeni, da se od tožene stranke kot vzdrževalca ceste zahteva, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča, tudi če gre za prehod za pešce, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.