V danem primeru bi moralo sodišče kljub manjkajočemu pooblastilu tretjetožene stranke to pozvati k predložitvi manjkajočega pooblastila ali odobritvi pravnih dejanj po 2. odst. 98. člena ZPP. Ne gre namreč za tožbo ali pravno sredstvo, pri katerih po izrecnem določilu 5. odst. 98. člena ZPP začasno opravljanje dejanj za stranko brez priloženega pooblastila vlogi ni dovoljeno.
Spornega razmerja ni mogoče rešiti različno za oba solastnika stanovanja, v katerega naj bi vodile sporne stopnice in katerega del naj bi bil sporni balkon. Gre torej za enotne in ne zgolj za navadne sospornike. To pomeni, da bi moralo prvo sodišče vloženi odgovor na tožbo ostalih tožencev kljub manjkajočemu pooblastilu za tretjo toženo stranko šteti tudi v njeno korist. Ker ni ravnalo tako, ni bilo pogojev ne za izdajo delne ne za izdajo zamudne sodbe.
OZ člen 158, 158/2. Splošni pogoji za zavarovanje AO+ člen 91, 91/3-2.
AO plus zavarovanje – povzročitelj prometne nesreče – voznik avtomobila – pes - odgovornost imetnika živali – deljena odgovornost
Za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine iz naslova AO plus zavarovanja zaradi prometne nesreče, ki jo je poleg voznika avtomobila povzročil tudi pes, se upoštevajo pravila o odgovornosti za škodo, ki jo povzroči domača žival in določila zavarovalne pogodbe.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – neznan na poslovnem naslovu – nesprejemanje uradnih poštnih pošiljk
Registrsko sodišče je ob neizpodbiti domnevi, da družba na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru ne posluje, ker na njem ne sprejema uradnih pošiljk, pravilno ugotovilo, da obstoji izbrisni razlog.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikata - kriteriji za izbiro - diskriminacija
Zakon uporabe kriterijev ne pogojuje s soglasjem sindikatov, ampak nalaga delodajalcu le posvetovanje s sindikatom z namenom, da se doseže sporazum in uskladijo stališča. Če do sporazuma ne pride, oziroma če stališč ni mogoče uskladiti, je končna odločitev o uporabi kriterijev, možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic prepuščena delodajalcu.
Četudi sta imela tožnika res namen oddajati stanovanji, nista upravičena do povrnitve škode v obsegu višine najemnine, ki bi jo v spornem obdobju iztržila z oddajo teh stanovanj v najem, saj toženca o tej nameri tožnikov nista bila seznanjena oziroma je bila to za toženca nepričakovana škoda.
Ker toženca spornih stanovanj v vtoževanem obdobju nista uporabljala ter sta bili stanovanji v tem obdobju tudi sicer neprimerni za uporabo in bivanje, toženca nista mogla biti obogatena za vtoževani znesek najemnine, saj od spornih stanovanj nista mogla imeti nikakršne koristi.
ZIZ člen 212. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 37, 41, 128.
rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – zemljiškoknjižno dovolilo
Notar mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu najprej ugotoviti, ali je bil plačan davek na promet nepremičnin oziroma je bil izstavljen račun v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost. Šele potem lahko overi podpis in s tem izpolni pogoj za prenos lastninske pravice.
regres – regresna pravda – ugovori v regresni pravdi – odškodnina za nepremoženjsko škodo
V regresnih pravdah obdrži povzročitelj vse ugovore, ki jih ima v razmerju do oškodovanca, torej v običajnih odškodninskih pravdah. Tudi v regresnih pravdah mora oškodovanec oziroma zavarovalnica, ki zahteva povračilo škode od povzročitelja, dokazati tri od štirih elementov civilnega delikta: nedopustnost ravnanja povzročitelja, obseg svoje škode in vzročno zvezo.
Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, ni zapadla do konca glavne obravnave, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Neutemeljenemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi zato, da bi tožeči stranki sodba služila kot varovalo nezapadle terjatve do toženca ali zato, ker tožnica tožencu ne zaupa.
OZ člen 131, 165, 171, 179, 299. ZJC člen 8. Odlok o občinskih cestah člen 25, 25/2.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – opustitev kot protipravno ravnanje – poledenelo parkirišče – prenos odškodninske obveznosti – izključitev odškodninske obveznosti – občinska cesta – upravljavec občinske ceste – deljena odgovornost – presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Za presojo odgovornosti za škodo, ki nastane pri uporabi javnega dobra, je odločilno, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba javnega dobra.
zakonska zveza – pravice in dolžnosti zakoncev – razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze – preživljanje zakonca – določitev preživnine – simbolična preživnina
Ob ugotovljeni podlagi pravice do preživnine bivšega zakonca in ob hkratni ugotovitvi, da mož ženi plačuje stroške bivanja in ji preživninsko obveznost izvršuje tudi v naravi, je na mestu uporaba pravila o simbolični preživnini.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. ZIZ člen 165, 165/1, 165/3, 165/4, 182.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika – krajevna pristojnost – nepravilnosti v zvezi z izdajo sklepa o izvršbi
Zaznamba sklepa o izvršbi v sodni register predstavlja že eno od izvršilnih dejanj za opravo izvršbe na delež družbenika, zato je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morebitne nepravilnosti v zvezi z izdajo izvršilnega sklepa kot podlage za opravo izvršbe, pritožnica morala uveljavljati v izvršilnem postopku z izpodbijanjem sklepa o izvršbi.
dopolnilni sklep - izdaja dopolnilnega sklepa - predlog stranke za izdajo dopolnilnega sklepa
Dopolnilni sklep (o stroških postopka) se lahko izda le na predlog stranke. Ker pa je sodišče prve stopnje to storilo sâmo, še preden je potekel rok, v katerem bi lahko to predlagala stranka, njegova izdaja brez ustreznega predloga stranke zato ni nezakonita.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 44, 44/2, 45, 49. ZTLR člen 30, 72, 72/3. ODZ paragraf 328, 1500.
lastniška in nelastniška posest - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - izvenknjižno priposestvovanje - tožba na izpodbijanje vpisa
Lastninsko pravico na nepremičnini je v določenih primerih mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. Priposestvovalec o obstoju svoje pravice ni dobroveren samo takrat, kadar in kakor slednja izhaja iz zemljiške knjige (pa je ta vpis iz nekega razloga neveljaven), temveč lahko dobro vero gradi tudi na drugih okoliščinah.
vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - postopek osebnega stečaja – nedenarna terjatev – izpraznitev in izročitev nepremičnine
Stečajni postopek vpliva le na tiste terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, to pa so le tiste terjatve, ki jih je z začetkom stečajnega postopka mogoče pretvoriti v denarne terjatve. Terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine ni takšna terjatev.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191. ZOR člen 210, 210/1, 210/4, 211.
verzija - vrnitev preplačila
Ker od 1. 7. 1998 dalje glede na dokončno in pravnomočno odločbo toženca, da tožnica nima pravice do denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo od 1. 7. 1998 dalje, ni bilo pravnega temelja za izplačevanje nadomestila, je tožnica, ki je to nadomestilo prejemala, dolžna preplačilo vrniti tožencu.
Določba 211. člena ZOR (enako 191. člena OZ), po kateri kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili, v primerih vrnitve preplačila ni uporabljiva, ker se nanaša na kondikcijske, ne pa tudi na verzijske zahtevke, in tudi zato, ker pomeni, da prikrajšanec, ki ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezan, in torej ni v zmoti glede obstoja obveznosti, izpolnitve ne more zahtevati nazaj, razen v primeru, da si je pridržal pravico zahtevati nazaj, oziroma v primeru, da je plačal, da bi se izognil sili.
posredniška pogodba – nepošteno ravnanje naročitelja – odgovornost za škodo posredniku – načelo vestnosti in poštenja
Ker je ravnanje toženca, ki se je najprej resno pogajal za nakup stanovanjske hiše v M., kakor to izhaja iz dejanj ogleda te hiše, poizvedovanja o morebitnih dodatnih delih v zvezi s hišo, predložitve cene in opredelitve rokov posameznih delnih plačil kupnine, nato pa se na klice posrednika ni več oglašal in brez vsakršnih pojasnil in obrazložitve kupil drugo hišo, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki se zahteva od strank obligacijskih razmerij, odgovarja toženec tožniku (posredniku) za škodo.
ZŠtip člen 15, 16, 16/1, 16/1-3, 48, 48/1, 48/1-2. ZDoh-2 člen 111, 113, 113/3.
državna štipendija – skupni dohodek družine – prejemki dijakov in študentov – olajšava
V posebno osebno olajšavo iz 3. odstavka 113. člena ZDoh-2 (za katero se po 3. alineji 16. člena ZŠtip znižajo prejemki dijakov in študentov, prejetih preko pooblaščenih organizacij oziroma delodajalcev, ki na podlagi koncesijske pogodbe posredujejo občasna in začasna dela), za določitev skupnega dohodka družine za pridobitev pravice do državne štipendije se vštejejo znesek splošne olajšave, ki se prizna vsakemu rezidentu pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega člana in obe olajšavi, določeni glede na dosežen dohodek v letu, v katerem se odmerja dohodnina iz 2. in 3. odstavka 111. člena ZDoh-2.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost države – sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Dejstvo, da je sodni postopek že na prvi stopnji trajal štiri leta in osem mesecev, še ne utemeljuje sklepa o obstoju protipravnega ravnanja. Odločitev sodišča prve stopnje, da z odločitvijo v zadevi počaka do rešitve vzorčnih primerov, je bila razumna in ekonomična, tak način dela je, čeprav v daljšem časovnem obdobju, pripeljal do pravilne in za tožnico ugodne rešitve spora. Sporni postopek ni trajal nerazumno dolgo, zaradi morebitno nerazumno dolgega odločanja o vzorčnem primeru.