izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – neposlovanje družbe – nesprejem pisemskih pošiljk – objava sklepa na straneh AJPES – rok zs pritožbo zoper objavljen sklep
Registrsko sodišče je ob neizpodbiti domnevi, da družba na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru ne posluje, ker na njem ne sprejema uradnih pošiljk pravilno ugotovilo, da obstoji razlog za izbris družbe iz 2. točke 1. odst. 427. člena ZFPPIPP-A.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost države – sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Dejstvo, da je sodni postopek že na prvi stopnji trajal štiri leta in osem mesecev, še ne utemeljuje sklepa o obstoju protipravnega ravnanja. Odločitev sodišča prve stopnje, da z odločitvijo v zadevi počaka do rešitve vzorčnih primerov, je bila razumna in ekonomična, tak način dela je, čeprav v daljšem časovnem obdobju, pripeljal do pravilne in za tožnico ugodne rešitve spora. Sporni postopek ni trajal nerazumno dolgo, zaradi morebitno nerazumno dolgega odločanja o vzorčnem primeru.
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3, 36, 36/3. ZZ člen 32, 32/1, 32/3, 38, 38/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 77.
izbris zastopnika zavoda – vpis izbrisa zastopnika zavoda - javni zavod - postopek razrešitve direktorja zavoda – listina, ki je podlaga za vpis – status udeleženca
Postopek sprejema sklepa o razrešitvi pritožnika kot direktorja zavoda evidentno ni bil izveden skladno s 3. odstavkom 38. člena ZZ, po katerem mora pristojni organ, to je svet zavoda, pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Že iz tega razloga, ker ni izpolnjena materialnopravna predpostavka iz 3. točke 1. odstavka 34. člena ZSReg za ugoditev predlaganemu vpisu, je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0057510
URS člen 155. SZ-1 člen 32, 32/2, 33, 182, 182/1, 270.
pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - ustavna prepoved retroaktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost
Prvostopenjsko sodišče z uporabo spremenjenega Stanovanjskega zakona (SZ-1A) ni kršilo prepovedi retroaktivne veljavnosti, kljub temu da je svojo odločitev oprlo na določbe zakona, ki je začel veljati šele v času po vložitvi predloga. Gre za primer dopustne neprave retroaktivnosti, o kateri govorimo v primeru nezaključenih dejanskih stanj. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pogoji po novem zakonu za sklenitev pogodbe na podlagi 2. odstavka 32. člena SZ-1 izpolnjeni, zato je pravilno presodilo, da predlagatelji nimajo več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe v tem delu.
nastanek škode - kraj škodnega dogodka - kraj, kjer je nastala škoda - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja za škodo na ozemlju Republike Slovenije
Ker ni sporno, da je tožnica škodo utrpela v prometni nesreči, povzročeni na območju Republike Nemčije (kjer je prišlo do škodnega dogodka), znana pa je tudi zavarovalnica, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost, tožena stranka, ki je Slovensko zavarovalno združenje, v predmetni pravdni zadevi za škodo ne odgovarja. Drugačno stališče tožeče stranke, češ da je (nepremoženjska) škoda, ki izvira iz škodnega dogodka v tujini, nastala na območju Republike Slovenije, je zmotno.
OZ člen 131, 165, 171, 179, 299. ZJC člen 8. Odlok o občinskih cestah člen 25, 25/2.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – opustitev kot protipravno ravnanje – poledenelo parkirišče – prenos odškodninske obveznosti – izključitev odškodninske obveznosti – občinska cesta – upravljavec občinske ceste – deljena odgovornost – presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Za presojo odgovornosti za škodo, ki nastane pri uporabi javnega dobra, je odločilno, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba javnega dobra.
imenovanje v upniški odbor – ovire za imenovanje upnika v upniški odbor – spornost terjatve
Pritožbene trditve o spornosti terjatve družbe I. M. d.d. so v postopku imenovanja v upniški odbor irelevantne, sicer pa tudi neutemeljene, saj lastninska pravica najemodajalca v najem danih nepremičnin ni pogoj za veljavnost najemne pogodbe, o čemer se je večkrat že izreko tudi Vrhovno sodišče RS. Upnik namreč po 1. odstavku 57. člena ZFPPIPP pridobi opravičenje opraviti procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu ZFPPIPP. Pritožnik pa tudi sicer v pritožbi ne zatrjuje, da so podane ovire za imenovanje navedenega upnika za člana upniškega odbora iz 2. odstavka 78. člena ZFPPIPP.
krivdna odškodninska odgovornost upravljalca cest - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - poledenelo cestišče - podlage odškodninske odgovornosti - posipanje proti poledici - profesionalna skrbnost
Prav ima pritožnik, ko navaja, da je ravnanje tožene stranke potrebno presojati po merilu skrajne skrbnosti in ne pričakovane skrbnosti. To pomeni, da mora toženec v danih razmerah storiti vse, kar se od njega kot od dobrega strokovnjaka zahteva (2. odstavek 18. člena ZOR). Pa vendar to ne pomeni, da se od tožene stranke kot vzdrževalca ceste zahteva, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča, tudi če gre za prehod za pešce, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007151
OZ člen 35. ZLNDL člen 2, 2/I, 3, 4, 5 .
funkcionalno zemljišče – družbena lastnina – ničnost pogodbe – razpolaganje s predmetom, ki ni v pravnem prometu
Na podlagi določb ZLNDL so etažni lastniki pridobili lastninsko pravico tudi na funkcionalnem zemljišču, ki je sorazmerna vrednosti stanovanja tudi v primeru, če ta še ni odmerjena in vpisana v ZK.
Tudi po lastninjenju je solastninska pravica na funkcionalnem zemljišču ostala lastninsko podrejena lastninski pravici na posamezni etaži in ne dovoljuje samostojnega razpolaganja. Stanovanja, kot posebnega dela stavbe, torej ni (bilo) mogoče prodati brez ustreznih upravičenj, nekdaj pravice uporabe, sedaj pa ustreznega solastniškega deleža na skupnih prostorih, delih, napravah in na zemljišču. Razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu ,pa ni dopustno in je pogodba s takšnim predmetom nična
ZLNDL člen 3. ZPLP člen 7, 64. ZSZ/84 člen 13, 64.
pridobitev pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice – fizična oseba
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik zemljišče, ki mu je bilo odvzeto na podlagi ZPLP, ves čas od odvzema obdeloval sam ali preko svoje družine, da ga tožena stranka ni ovirala pri uporabi, ni zahtevala izročitve in nikoli ni izdala odločbe, naj se ji zemljišče izroči, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da tožniku ni prenehala pravica uporabe na spornem zemljišču.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/2, 88/3, 88/6, 116. ZZRZI člen 40. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - mnenje komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ko se v individualnem delovnem sporu presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, se presoja tudi obstoj razlogov za odpoved. V tem okviru lahko sodišče ugotovi, da razlogi niso obstajali, četudi je komisija za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila, da tožniku tožena stranka utemeljeno ne more zagotoviti opravljanja drugega dela v skladu z njegovo preostalo delovno omejitvijo.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066543
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2, 30/5, 134.
neprilagojena hitrost vožnje – ovira – prometna nesreča – kršitev materialnih določb zakona
Iz opisa dejanja v izreku sodbe, da obdolženka hitrosti vožnje ni prilagodila vožnji v desni pregledni ovinek in svojim sposobnostim (voznica začetnica), zaradi česar jo je najprej zaneslo v levo, čez levi rob vozišča in je z zadnjim levim kolesom trčila oviro, in sicer v betonski robnik, od tam pa jo je odbilo v desno in je vozilo drselo v desno izven vozišča tako, da je s sprednjimi kolesi in sprednjo stranjo vozila trčila v betonski robnik in kovinsko odbojno ograjo ob desnem robu vozišča, ne izhaja, da bi s svojim ravnanjem povzročila prometno nesrečo.
Kršitev določbe 30. člena ZVCP-1 je splošnega značaja in od voznika zahteva, da ves čas prilagaja hitrost svoje vožnje navedenim okoliščinam, tako da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko še pravočasno ustavi pred oviro ali da se izogne drugi nevarnosti, katere pojav lahko pričakuje na cestišču. Od voznikov v cestnem prometu se zahteva, da se izognejo tudi tistim oviram in nevarnostim, ki niso označene z ustreznimi prometnimi znaki na cestišču, ob pogoju, da jih glede na konkretno situacijo voznik lahko predvidi in pričakuje.
Sodišče je pri svojem odločanju vezano le na opis dejanja v obdolžilnem predlogu, ne pa na pravno kvalifikacijo prekrška.
OZ člen 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 64, 116, 119.
dokončni obračun del - dodatna dela - začasna situacija - potrditev obračuna del - uzance - podizvajalska pogodba
Tudi v primeru, če je tožena stranka kot naročnik do tožeče stranke kot izvajalca uveljavljala kakršnekoli ugovore iz naslova škode zaradi izvajanja del ali zahtevke za odpravo te škode, je od njih s potrditvijo obračuna del z dne 22.12.2003 odstopila in jih nepreklicno umaknila. Če tega namena ni imela, bi morala v obračunu del to izrecno zapisati in predvsem odkloniti njihovo potrditev.
Potrjena začasna situacija predstavlja povsem samostojen pravni temelj za nastanek plačilne obveznosti, končni obračun pa ima po stališču sodne prakse celo pravno naravo zunajsodne poravnave.
Na dejstvo, da terjatev plačila glavnice obstoji, ki je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, je sodišče vezano. Toženka, ki je v zamudi z izpolnitvijo judikatne denarne terjatve, je dolžna plačati od zamude dalje zakonske zamudne obresti.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - opozorilo na posledice
Tožnici je delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Ta sporazum je s toženo stranko sklenila tako, da je napisala prošnjo, tožena stranka pa je istočasno, v navzočnosti tožnice, s tem pisno soglašala, kasneje istega dne pa je tožnici po pošti poslala „sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi“ in pisni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi (ki ga tožnica sicer ni podpisala).
uporaba določb kazenskega zakonika – dejanska zmota – neopravičljiva dejanska zmota – pravice obdolženca
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tistega, ki je materialnopravno relevanten in čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
Obdolženec, ki je v zagovoru med drugim izpovedal, da je pred vključitvijo v promet videl mopedista v stranskem ogledalu na razdaljo 200 metrov in, ker je imel vključen desni smerokaz, mislil, da bo zavil na enega od treh odcepov ceste, ker pa ni zapeljal na noben odcep, menil, da bo zapeljal na parkirišče pri trgovini, pri tem pa tudi povedal, da ga je predolgo čakal, in od mesta, ko je speljal, pa do trčenja prevozil samo kakšnih štiri do pet metrov, je bil v neopravičljivi dejanski zmoti, saj je bil v zmoti glede okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati.
taksa za pravdni postopek – doplačilo takse za pravdni postopek – nadaljevanje izvršilnega postopka
Za „transformacijo“ izvršilnega postopka v pravdni postopek po ZST sodna taksa, v nasprotju z novejšim ZST-1, ni predvidena, zato taksna obveznost za tožečo stranko ni nastala.
Pravdni postopek, v katerega se je transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.
Pri določanju pomena konkretnih in posamičnih pogodbenih pravil v pravdnem postopku v zvezi z odločanjem o utemeljenosti tožbenega zahtevka sodišče o utemeljenosti zahtevka odloča samo znotraj trditvene podlage, ki jo z navedbami v postopku začrtajo stranke postopka.