ZIZ člen 72, 74, 74/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/2, 82/3.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – sprememba zakona – ZIZ-J – trajanje odloga – podaljšanje odloga – ponoven predlog za odlog
Določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ tako upniku ne daje pravice, da bi dosegel odlog izvršbe po predlogu, ki bi bil časovno podan po poteku odloga po sklepu sodišča prve stopnje. Upnik lahko odlog izvršbe predlaga le enkrat, po tem pa lahko predlaga le še podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. Pri tem pa pojma podaljšanja odloga tudi ni mogoče tolmačiti tako široko, da bi ta vseboval ponovni predlog za dodatni odlog izvršbe.
ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/3, 43, 43/2, 97, 293. ZPP člen 343, 365, 365-1.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – plačilo iz prevzete gotovine – odmera stroškov – poplačilo upnika – delna ustavitev postopka – pravni interes za pritožbo
Kadar izvršiteljevih stroškov ne plača najprej neposredno upnik, ni mogoče zaključiti, da upnik nastanka stroškov iz tega razloga ni izkazal. Izvršitelj je namreč iz zarubljene gotovine najprej poplačal stroške, ki so nastali s predmetnim rubežem, to pa posledično pomeni, da je upnik iz zarubljene gotovine na račun vtoževane terjatve prejel nižji znesek. Poplačan je bil namreč za znesek zarubljene gotovine, zmanjšan za višino stroškov izvršitelja, kar pomeni, da so mu stroški z delom izvršitelja tudi dejansko nastali. Ker je dolžnica stroške izvršitelja že plačala neposredno izvršitelju, jih dolžnici v (ponovno) plačilo sicer ni mogoče naložiti, kljub temu pa je te stroške treba odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 5/2, 9, 9/1, 9/2.
potni stroški priče – kilometrina – javni prevoz – upravičenost do potnih stroškov iz tujine – začasno prebivališče – predujem
Tožena stranka je bila nedvomno na naroku dne 10. 3. 2014 seznanjena z dejstvom, da je priča, katere zaslišanje je predlagala, v tujini, pa je kljub temu vztrajala, da se zasliši. Bistveno za odločitev v navedeni zadevi je zato, da se je navedena priča nato na vabilo odzvala in pričala, pri čemer je izkazala prijavo začasnega prebivališča v Nemčiji. Posledično je upravičena do povračila potnih stroškov iz naslova začasnega prebivališča do sedeža sodišča in nazaj.
Stroški za prevožene kilometre se lahko povrnejo šele oziroma samo, če na poti ni javnega prevoznega sredstva, če le-to ne vozi ob primernem času, ali če so za to kakšni drugi opravičeni razlogi.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1. ZDR-1 člen 89/1, 89/1-1, 89/2. ZPP člen 8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - poslovna odločitev delodajalca
Reorganizacija in racionalizacija poslovanja in posledično ukinitev delovnega mesta oziroma zmanjšanje števila zaposlenih na določenem delovnem mestu pomeni utemeljen poslovni razlog. Odločitev o statusnih spremembah, reorganizaciji delovnih procesov in posledično drugačni razporeditvi ali ukinitvi delovnih nalog oziroma zmanjšanja števila zaposlenih na določenem delovnem mestu predstavlja poslovno odločitev delodajalca, ki je sodišče ne more presojati. Pri tem ni pomembno, da so opravila, ki jih je tožnica opravljala, vsebinsko ostala in da potreba po delu, ki ga je opravljala tožnica, ni prenehala. Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je reorganizacija ter razporeditev nalog drugemu delavcu smotrna, in ali je za toženo stranko smotrno odpovedati pogodbo o zaposlitvi delavki, ki je dejansko „prinašala denar“, kot to zatrjuje tožnica v pritožbi. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj odpovednega razloga
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, za kakšna dela je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi in ni raziskalo, kakšni so bili pogoji opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato so preuranjeni zaključki o prenehanju potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je bila tožnici dolžna zagotavljati večje število različnih del, ne zgolj dela na koncu proizvodnje linije v proizvodnem programu A., ki se v pogodbi o zaposlitvi niti ne omenja. Listina tožene stranke o nižjem številu določenih izdelkov v prvem četrtletju 2015 kot v prvem četrtletju 2014 še ne dokazuje okoliščine bistvenega zmanjšanja naročil (na kar se v osnovi sklicuje izpodbijana odpoved), prav tako pa ni jasno, za kakšne izdelke gre oziroma kaj pomenijo v razmerju do do tožničinega dela, oziroma do celotnega programa A. (ki je sestavljen tudi iz drugih izdelkov, in kaj v razmerju do celotne proizvodnje.
zakonski znaki prekrška - vožnja po cestninski cesti brez veljavne vinjete - cestninski razred
Iz opisa dejanskega stanja, priloženega plačilnemu nalogu, izhaja, da storilec na vetrobranskem steklu vozila ni imel nameščene pravilne vinjete za njegov cestninski razred. S tem so po oceni pritožbenega sodišča podani vsi zakonski znaki storilcu očitanega prekrška po tretji alineji prvega odstavka 77.a člena ZJC.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0016091
ZIZ člen 272.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero je med drugim zahteval, da mu tožena stranka omogoči opravljanje dela tudi po izteku odpovednega roka ter mu zagotovi uresničevanje vseh pravic iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnik s tožbo zahteva ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi iz krivdnega razloga, glede katere mu je tožena stranka omogočila zagovor, pred podajo odpovedi pa ga je tudi pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi. Tožena stranka pri podaji odpovedi ni storila formalnih pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo možno ugotoviti nezakonitost odpovedi že v tej fazi postopka. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo kakšnih drugih okoliščin, zaradi katerih bi bila odpoved očitno nezakonita. Presoja zakonitosti izpodbijane odpovedi tudi ni odvisna npr. zgolj od kakšnega pravnega vprašanja, na katero bi bilo možno odgovoriti neodvisno od dokazov, ampak je ključna presoja odpovedi po vsebini, kar pa je že dejansko vprašanje. Ugotovitev o tem, ali je tožena stranka tožniku v pisnem opozorilu in odpovedi neutemeljeno očitala več kršitev delovnih obveznosti, je odvisna od dokazne ocene, katero je možno sprejeti šele po izvedenem dokaznemu postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, to je, da upnik ni izkazal za verjetno, da terjatev obstoji ali bo nastala (272. člen ZIZ). Zato je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – datum zapadlosti terjatev – prenehanje položaja družbenika pred prenehanjem pravne osebe
Res je bila verodostojna listina, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, izpisek iz poslovnih knjig, vendar izpisek sam po sebi ne ustvarja terjatve (ampak le dokazuje njen obstoj). Izpisek le povzema stanje v poslovnih knjigah upnika glede terjatev, ki imajo podlago v ustreznih pogodbah. Na te pogodbe se je upnik skliceval že v predlogu za izvršbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - kolektivna pogodba - stalni presežek ur
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita zaradi razloga po drugi alineji tretjega odstavka 24. člena kolektivne pogodbe tožene stranke. Po tej določbi je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga neutemeljena tudi, če analiza delovnega časa v času odpovedi izkazuje stalni presežek ur delovne obveznosti na enakih ali podobnih delovnih mestih določene organizacijske enote. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kot vodja poslovalnice opravljal tudi referentska dela, da so se nadure opravljale na referentskih delovnih mestih in na delovnem mestu vodja poslovalnice, da so se ta dela v določenem segmentu prekrivala (torej, da je šlo za podobna delovna mesta) in da je bil pri toženi stranki v času izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi stalni presežek ur. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
združitev postopka – stvarna pristojnost za odločanje o predlogu za združitev postopka
Iz postopkovnih določb (32. člen ZKP) izhaja, da je odločitev o tem, ali bo do združitve kazenskih postopkov prišlo, v pristojnosti sodišča prve stopnje.
razlika v plači - pravnomočna sodba - nov plačni sistem v javnem sektorju
Za odločitev o tem, ali je tožnik (kateremu je morala tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča izplačati odškodnino v višini razlike med plačo, ki bi jo tožnik prejemal po pogodbi o zaposlitvi z dne 24. 12. 1991, ki je bila odpovedana 29. 5. 2007 in sklenjeno novo pogodbo o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007), tudi za čas po 1. 8. 2008 upravičen do plačila razlike v plači po pravnomočni sodbi, so relevantne določbe 3. in 3. a člena ZSPJS, po katerih delodajalec ne sme javnemu uslužbencu določiti in obračunavati drugačne plače, kot je določena v ZSPJS ter določbe Pogodbe o zaposlitvi, sklenjene po uveljavitvi ZSPJS za čas od 1. 8. 2008 dalje. Tožnik ima namreč od 1. 8. 2008 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto in plačo v skladu z ZSPJS.
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine ne pomeni, da ima zavarovanec tudi pravico do njenega izplačevanja. Pogoj za izplačevanje je izpolnjen šele z dnem pričetka dela s krajšim delovnim časom oziroma z dnem, ko je realizirana priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Z dnem izvršljivosti sodbe, s katero je bila tožniku, ki opravlja kmetijsko dejavnost, priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom z omejitvami, je pridobil pravni naslov za pričetek dela s krajšim delovnim časom oziroma za spremembo zavarovanja in pričetek plačevanja prispevkov za skrajšan delovni čas. Toženec je z izpodbijano odločbo pravilno odločil, da sem mu delna invalidska pokojnina prizna od spremembe obsega zavarovanja iz polnega v krajši delovni čas. Pred tem pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine niso bili izpolnjeni, zato je tožbeni zahtevek, da se mu izplačuje od priznanja pravice dalje, neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožena stranka je dokazala utemeljen razlog nesposobnosti (tožnik ni odpravil vseh napak pri pripravi publikacije in uporabnikov ni obvestil na običajen način), zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Tožnik je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil po ZPIZ-1, to je po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, pravico pa je uveljavljal v času, ko je že veljal ZPIZ-2. Zato se pri odločanju o pravici in odmeri starostne pokojnine uporabi prehodna določba 391. člena ZPIZ-2, ki v 3. odstavku določa, da se pri odmeri pokojnine pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom, in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Toženec je utemeljeno uporabil valorizacijske količnike iz 37. člena ZPIZ-2 in nato še faktor 0,732, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja uporabo valorizacijskih količnikov iz 47. člena ZPIZ-1.
URS člen 22, 25, 31, 158. OZ člen 376. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12,339/2-14.
prenehanje delovnega razmerja - prikrajšanje pri plači - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pritožbe - pravni interes pritožnika - stroški izvršilnega postopka
Sodišče v času odločanja o dolžnikovem ugovoru še ni imelo podatkov, da bi razmejilo zahtevek upnika, ki se nanaša na mesec oktober na obdobje od 1. 10. 2000 do 3. 10. 2000 in na obdobje od 4. 10. 2000 do konca oktobra 2000, zato je odločitev v tem delu pridržalo, sklicujoč se pri tem na smiselno uporabo 315. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po pojasnjenem se kot neutemeljena izkažejo obširna pritožbena izvajanja upnika, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ponovno odločalo o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z delom izreka sodbe tožencu odredilo ponovno odmero invalidske pokojnine za določeno obdobje tako, da se poleg že ugotovljenih zneskov pokojninske osnove za leto 1992 upošteva še dodaten znesek. Ker je najugodnejša pokojninska osnova, izračunana na podlagi plač in zavarovalnih osnov, upoštevnih iz določenega števila zaporednih let, lahko vedno le ena, je odredba tožencu, da pri ponovni odmeri invalidske pokojnine poleg že ugotovljenih zneskov pokojninske osnove za leto 1992 upošteva še določen znesek, nejasna in posledično neizvršljiva. Zato je pritožbeno sodišče sodbo v tem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015573
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZVZ člen 6.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine - bivši vojaški zavarovanci - pravnomočna odločba - nova zahteva
Tožniku je bila invalidska pokojnina na podlagi 6. člena ZPIZVZ že odmerjena s pravnomočno odločbo. Zato ponovnega postopka na podlagi vložene nove zahteve ni mogoče začeti, oziroma se takšna zahteva, skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, zavrže, ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno ter je stranka z odločbo toženega zavoda pridobila pravico. Tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu invalidska pokojnina ponovno odmeri, je zato neutemeljen.
ZP-1 člen 66, 66/2, 66/3, 136, 136/1, 136/1-1, 161, 161/3, 163, 163/1. ZPPreb člen 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-6, 23/1-9, 23/2. URS člen 25.
pravica do pritožbe - pravni pouk v odločbi o zahtevi za sodno varstvo - zahteva za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe
Prvostopenjsko sodišče ob prejemu pritožbe preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo (dopustnost, pravočasnost, upravičeni vlagatelj), šele če so izpolnjene navedene procesne predpostavke, lahko višje sodišče pritožbo presoja vsebinsko.
S tem, ko sodišče v pravnem pouku ni navedlo, da pritožba storilcev zoper sodbo ni dovoljena, to še ne pomeni, da jima je priznalo pravico do pritožbe. Stališče teorije in sodne prakse je tudi, da napačen pravni pouk stranki ne more dati več pravic, kot jih po zakonu stranka ima.
ZUJF člen 246. 267. Pogodba o delovanju Evrope Unije (PDEU) člen 267. ZDR člen 131.
regres za letni dopust - zavrženje tožbe
Ker je že bilo pravnomočno razsojeno, da je tožnici prenehalo delovno razmerje 31. 8. 2012, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2013 in leto 2014. Tudi glede regresa za letni dopust za leto 2015 in nadaljnja leta bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči tožbe. Pritožbeno sodišče ni poseglo v ta del odločitve, saj je zavrženje tožbe za tožnico ugodnejše od zavrnitve tožbenega zahtevka, hkrati pa ne vpliva na vsebinsko odločitev glede izplačila regresa za letni dopust.
nadomestitev globe z delom v splošno korist – oprava nalog v organizaciji, v kateri je storilec hkrati uporabnik njenih storitev
Nikakršnega razumnega razloga ni, da storilec ne bi opravil naloge v splošno korist v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa, četudi je uporabnik njihovih programov. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist namreč nima s tem v zvezi nikakršnih omejitev in bi bilo po mnenju sodišča druge stopnje možno takšne naloge opraviti npr. tudi v organizaciji, v kateri bi bil storilec redno zaposlen, če bi bila vključena v seznam izvajalskih organizacij, v katerih je mogoče opraviti dela v splošno korist.