STEČAJNO PRAVO – LASTNINJENJE – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0081554
ZGJS člen 2, 68, 76, 76/4. ZCes člen 2. ZCes-1 člen 3, 123, 123/2. ZJC člen 3, 85. ZJC-B člen 19.
zahtevek na ugotovitev obstoja izločitvene pravice – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – gospodarska javna služba – javna cesta – določitev javnih služb – zagotavljanje javnih dobrin – lastninjenje objektov in naprav – družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Določbe o lastninjenju se lahko nanašajo le na objekte in sredstva, ki so bili v trenutku uveljavitve ZGJS v družbeni lastnini. Že jezikovna razlaga izraza lastninjenje pove, da gre za spreminjanje družbene lastnine v kakšno drugo obliko lastnine.
Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid izrecnih zakonskih predpisov o načinu pridobitve lastninske pravice občin na zemljiščih, po katerih teče cesta, ki je kategorizirana kot javna cesta, in je v lasti fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. Taka odločitev bi povsem izničila namen prej citiranih zakonov (v povezavi s prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča), da občine morajo izvesti predvidene postopke in lastninsko pravico dobiti skladno z njimi. Pripeljala bi namreč do situacije, ko bi bila njihova protiustavna neaktivnost nagrajena z neodplačno pridobitvijo lastninske pravice.
SPZ člen 217, 217/1. ZTLR člen 54, 54/1, 54/2. ODZ paragraf 1460 – 1464, 1479.
priposestvovanje stvarne služnosti - nasprotovanje lastnika služeče stvari
Nasprotovanje izvrševanju služnosti je podano vedno, kadar lastnik služečega zemljišča jasno in nedvoumno, z besedami ali dejanji, da vedeti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da se z izvrševanjem služnostnih upravičenj ne strinja in jih ne dovoljuje. Za nasprotovanje se torej ne zahteva vložitev pravnega sredstva.
ustna oporoka – razglasitev ustne oporoke – sklep o veljavnosti ustne oporoke – pravnomočnost sklepa – pravica do nujnega deleža – pozneje najdeno premoženje – dodaten sklep o dedovanju – dopolnilni sklep o dedovanju
Sklep o veljavnosti ustne oporoke je pravnomočen in veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku tako, da ni več dopustno razpravljati o tem vprašanju. Čim pa je sklep pravnomočen, dediči, ki se pritožujejo pa so dediči drugega in tretjega dednega reda, nimajo pravice uveljavljati nujnega deleža in s tem v zvezi jim tudi ne gre pravica do dedovanja spornega premoženja. Sporno denarna sredstva so obstajala že v času izdaje sklepa o dedovanju, tako da ne gre za naknadno najdeno premoženje, kar je pogoj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, temveč gre za dopolnilni sklep.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme
Za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V obravnavanem primeru je ta pogoj izpolnjen, upoštevaje toženkino gmotno stanje in dejstvo, da so poleg tožnika še drugi zapustnikovi upniki, ki jim odgovarja toženka.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – radiodifuzija – nadomestilo za uporabo avtorskih del – izkoriščanje malih avtorskih pravic – avtorski honorar – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – enostransko določanje višine avtorskih honorarjev – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija
Toženka, ki je nesporno uporabljala avtorska dela, se plačila svoje obveznosti ne more razbremeniti s sklicevanjem na notranje razmerje med avtorji in kolektivno organizacijo, torej na razmerje, v katerem ni udeležena, in na morebitne (ne)predložitve računov avtorjem s strani kolektivne organizacije. Razmerje toženke s kolektivno organizacijo se odraža v plačevanju avtorskega honorarja, kar predvideva zakon.
pogodba o terminski prodaji – nakupu vrednostnih papirjev – namen pogodbenih strank – pridobivanje donosov med nakupno in prodajno vrednostjo obveznic – sklepčnost tožbenega zahtevka – ničnost – izpodbojnost – prevara – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija
V teoriji kot tudi v sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom za razveljavitev pogodbe (oblikovalni zahtevek) in zahtevkom za ugotovitev ničnosti pogodbe (ugotovitveni zahtevek).
Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi bila toženka seznanjena z obveznostjo končnega nakupa obveznic, zato ji ni mogoče očitati prevare pri sklepanju kupoprodajne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0079382
OZ člen 73, 88, 88/1.
občina – zastopanje – civilnopravna razmerja – zastopanje občine – župan – prekoračitev pooblastila – lokalna samouprava – prostorsko urejanje – predmet obveznosti – nasprotovanje prisilnim predpisom – nedopusten predmet obveznosti – neveljavnost pogodb – ničnost – delna ničnost
Župan predstavlja in zastopa občino. To njegovo upravičenje temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastil, kar izključuje presojo spora na podlagi 73. člena OZ.
Prostorske akte sprejema Občinski svet, župan pa ne more pogodbeno prevzeti obveznosti iz pristojnosti Občinskega sveta ali ga veljavno zavezati k sprejemu aktov določene vsebine. Predmet obveznosti, dogovorjene med strankama, je torej nedopusten, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Pogodba je zato v tem delu nična.
ugovor tretjega - položaj tretjega v izvršbi - način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini
Za ločitev položaja tretjega od položaja hipotekarnega dolžnika je bistveno, ali je bila pridobitev lastninske pravice neobremenjena, ali pa je bila pridobljena lastninska pravica obremenjena s pravnoposlovno pridobljeno hipoteko. V prvem položaju, gre za pravico, ki preprečuje izvršbo, v drugem položaju pa ima nov lastnik položaj zastavitelja oziroma hipotekarnega dolžnika, če ni hkrati tudi že osebni dolžnik (dolžnik zavarovane terjatve). V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno pridobljenega hipotekarnega zavarovanja pa je odločilna dobra vera osebe, v korist katere je vpisana hipoteka v zemljiški knjigi, ki se lahko sklicuje na zaupanje v podatke v zemljiški knjigi (10. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ).
Prvi toženec je, kot organizator hokejske tekme, ravnal v nasprotju s standardom profesionalne skrbnosti, ko za golom ni namestil tudi zaščitne mreže, pripete na strop dvorane, ki bi preprečila možnost, da bi hokejski plošček (pak) med igro poletel preko zaščitne ograje iz pleksi stekla in poškodoval katerega od gledalcev ali drugih prisotnih v dvorani.
Tudi če drži, da prvi toženec z opustitvijo namestitve zaščitne mreže ni kršil pravil Mednarodne hokejske zveze, to protipravnosti še ne izključuje. Protipravno je namreč vsako ravnanje (aktivno ravnanje ali opustitev), katerega predvidljiva (čeprav ne nujno najbolj verjetna) posledica je nastanek škode.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081547
URS člen 22. ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/5, 150, 152, 221b, 221d, 235, 235/2, 236, 239, 239/2, 241, 241/2, 241/2-5. ZPP člen 11, 11/2.
insolventnost – neizpodbojna domneva – predlog za začetek stečajnega postopka – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave – nastanek pravnih posledic prisilne poravnave – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – rok za odločitev o začetku stečajnega postopka – zloraba procesnih pravic – namen zavlačevanja postopka – enako varstvo pravic
Vsako odlašanje z začetkom stečajnega postopka v primeru, ko dolžnik delavcem že nekaj časa ne izplačuje plač, davkov in prispevkov, ogroža njihovo eksistenco. Delavci, ki ne prejemajo plače, ne morejo uveljaviti niti minimalnih pravic v razmerju do jamstvenega sklada. Nad insolventnim dolžnikom, ki ne izkazuje možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja, je smiselno čim prej začeti stečajni postopek in omogočiti vsaj delno poplačilo upnikom.
Smisel dolžnikovega ugovora zoper predlog za začetek stečajnega postopka je zatrjevanje dolžnikove solventnosti ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), ne priznavanje katerega od navedenih dejstev. Če je dolžnik že ob prejemu predloga za začetek stečajnega postopka priznaval insolventnost, bi ravnal pošteno le, če bi v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka insolventnost priznal in zahteval, naj sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v skladu z določbami 236. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082139
SPZ člen 99. ZPP člen 184, 184/1, 245, 286, 337, 337/1. Odvetniška tarifa člen 7, 9. Odvetniška tarifa tarifna številka 20, 21, 21/1, 21/2.
sprememba tožbe – pravočasnost dokazil – trditveno in dokazno breme – izvedba dokaza z izvedencem – dokazna ocena – pavšalne trditve – vznemirjanje lastninske pravice – prenehanje vznemirjanja – stroški pravdnega postopka – posebna nagrada za zastopanje na poravnalnem naroku – zastopanje več strank – pravna sredstva – trditveno in dokazno breme – nedovoljene pritožbene novote – predujem
Ni izvedenčeva vloga/naloga (niti tega ne sme) sam „pribavljati“ dokazno gradivo. Ker je to (izključna) dolžnost (pravdnih) strank, morajo slednje sebi v škodo pripisati okoliščino, da niso pravočasno poskrbele (predložile) dokumentacije (listin), ki bi bile (lahko) relevantne tudi pri izdelavi izvedenskega mnenja.
Tožba je bila razširjena šele v vlogi z 2. 8. 2007 (torej po prvem naroku za glavno obravnavo) in sprememba (spričo nasprotovanja tožencev) dopuščena (šele) na naroku dne 1. 10. 2007. Ker sta toženca (šele) v tretji pripravljalni vlogi navajala, da jima nihče ni branil uporabiti poti, je tožeča stranka v naslednji vlogi (z dne 24. 10. 2007) kot dokaz, da njune navedbe ne držijo, predložila predmetni listini. Upoštevaje torej, da sta bili predmetni listini predloženi v posledici tekom postopka spremenjene (razširjene) tožbe, in ker je moč tožbo spremeniti do konca glavne obravnave, pritožbeno sklicevanje na pravilo iz 286. člena ZPP ni prepričljivo. Sodišče prve stopnje je zato listini upravičeno upoštevalo.
Sodišče prve stopnje upravičeno ni priznalo posebne nagrade za zastopanje na poravnalnem naroku, saj je določbe relevantne Odvetniške tarife ne predvidevajo.
Pavšalno je sklicevanje na založen predujem. Ta denar bi lahko uveljavljala kot strošek šele v primeru, če bi bil za plačilo izvedenine (ali izvedbo drugega dokaza) tudi dejansko porabljen, česar pa ne zatrjujeta.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost – imetnik nevarne stvari – letalo – letalska nesreča – razbremenitev objektivne odgovornosti – nepričakovanost dejanja – nezmožnost izogniti se posledicam – dejanje oškodovanca – prispevek oškodovanca – deljena odgovornost – domneva vzročnosti
Sodna praksa postavlja pred imetnika nevarne stvari ali obratovalca nevarne dejavnosti ostre in zahtevne pogoje za popolno razbremenitev objektivne odgovornosti oz. za izpodbitje domneve vzročnosti. Iz utrjene prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da morajo biti pogoji za oprostitev odgovornosti – nepričakovanost dejanja, nezmožnost izogniti se njegovim posledicam, dejanje oškodovanca – podani hkrati. Nepričakovanost škodnega dogodka se presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti (ali je bilo oškodovančevo dejanje pričakovano za posebej skrbno objektivno odgovorno osebo). V sfero objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi nepremišljena, neprevidna ali celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnostim.
OZ člen 34, 34/2, 294, 294/2. ZIZ člen 21, 21/1, 215, 215/1.
primernost izvršilnega naslova - določljivost obveznosti - kraj izpolnitve
V izreku opredeljeno obveznost izročitve premičnin tehničnega lesa - kostanja cca 60 m3, ki se nahaja na travniku, je pravilno razumeti v povezavi z obrazložitvijo sodbe, iz katere izhaja, da gre za travnik na dolžnikovem sedežu. Tekom postopka pridobitve izvršilnega naslova o predmetu obveznosti ni bilo nobenega dvoma, kateri les je predmet spora. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, je bilo sporno le njegovo lastništvo. Zadošča, da je predmet določljiv (drugi odstavek 34. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Elementi v sodbi, ki se nanašajo na opredelitev vrste, količine in lokacije lesa dopuščajo njegovo individualizacijo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0058635
OZ člen 467, 488, 488/1. ZIZ člen 192, 192/1.
črna gradnja - prodaja nepremičnine - prisilna javna dražba - sklep o izročitvi - odgovornost za napake - kršitev pravil o dražbi
Prodaja stavbe, zgrajene brez ustreznih dovoljenj, ne pomeni kršitve pravil o dražbi, zaradi katere bi lahko kupec naknadno zahteval razveljavitev sklepa o izročitvi nepremičnine, sklepa o domiku ter javne dražbe.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9, 389, 389/2, 389/2-2, 389/3, 389/4, 401, 401/1, 401/1-1. ZIZ člen 102, 102/1.
osebni stečaj – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – stečajna masa – plačila v breme stečajne mase – stroški stečajnega postopka – vrste stroškov stečajnega postopka – potni stroški dolžnika za prevoz na delo – specifikacija stroškov – nujni stroški – posebna pravila o stečajni masi
Pritožnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Pritrditi je zato pritožniku, da svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo, z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, o čemer se je večkrat že opredelila tudi sodna praksa.
Vendar pa bo moral pritožnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej. Le tako bo mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.
ZIZ člen 33, 33/1, 33/1-3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 65, 65/1, 86, 86/2.
denarna kazen - denarno kaznovanje dolžnika - oviranje izvršitelja - hramba zarubljenih stvari - namen kaznovanja
Niti ZIZ niti Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja dolžniku ne nalagata dolžnosti, da v okviru izvršilnega dejanja rubeža premičnine stvar, ki jo izvršitelj zarubi in pusti pri dolžniku, prinese oziroma pripelje izvršitelju v pisarno ali na kraj, kjer naj se hrani. Izvršitelj mora poskrbeti za iznos oziroma odvoz zarubljenih stvari s kraja rubeža do kraja hrambe.
Namen izrekanja kazni na podlagi 33. člena ZIZ ni v krepitvi avtoritete izvršitelja oziroma sodišča, temveč v vplivanju na voljo dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0084137
ZPVAS člen 8, 10. ZDen člen 44, 44/3.
odškodnina – denacionalizacija – odškodnina zaradi zaplembe premoženja – vrnitev premoženjskih pravic – agrarna skupnost – aktivna legitimacija – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja
ZPVAS je tako kot ZDen tranzicijski predpis, katerega namen je bil dopolnitev nedosledne ureditve v primerih, ko so bile premoženjske pravice odvzete neposredno agrarnim skupnostim in ne njihovim članom. Ob upoštevanju dejstva, da so bile agrarne skupnosti vzpostavljene zaradi vrnitve premoženja, je tudi agrarna skupnost aktivno stvarno legitimirana za zahtevek po 10. členu ZPVAS.