odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – bodoča škoda – nova škoda – škoda zajeta v izvensodni poravnavi – izvedensko mnenje
Novo škodo je treba razumeti kot škodo, ki izvira iz istega škodnega dogodka, pa v času sojenja oziroma sklenitve poravnave ni bilo gotovo ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg.
aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – ugovor dolžnika zoper predlog upnika za začetek stečajnega postopka – podredna zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – uvedba postopka poenostavljene prisilne poravnave – odločanje o začetku stečajnega postopka
Ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka in zahteva za odložitev odločanja se izključujeta. Dolžnik tako lahko v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka bodisi ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP) bodisi vloži zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 236. člena ZFPPIPP.
V kolikor dolžnik namerava z ukrepi finančnega prestrukturiranja odpraviti svojo insolventnost, mu v primeru, ko predlog za začetek stečajnega postopka nad njim vloži upnik, zakon daje možnost, da v roku iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP vloži zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. V kolikor te možnosti ne izkoristi in vloži ugovor, odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni več mogoče odložiti v skladu z 236. členom ZFPPIPP.
Uvedba postopka poenostavljene prisilne poravnave ni samostojna procesna ovira za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme
Za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V obravnavanem primeru je ta pogoj izpolnjen, upoštevaje toženkino gmotno stanje in dejstvo, da so poleg tožnika še drugi zapustnikovi upniki, ki jim odgovarja toženka.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – radiodifuzija – nadomestilo za uporabo avtorskih del – izkoriščanje malih avtorskih pravic – avtorski honorar – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – enostransko določanje višine avtorskih honorarjev – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija
Toženka, ki je nesporno uporabljala avtorska dela, se plačila svoje obveznosti ne more razbremeniti s sklicevanjem na notranje razmerje med avtorji in kolektivno organizacijo, torej na razmerje, v katerem ni udeležena, in na morebitne (ne)predložitve računov avtorjem s strani kolektivne organizacije. Razmerje toženke s kolektivno organizacijo se odraža v plačevanju avtorskega honorarja, kar predvideva zakon.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9, 389, 389/2, 389/2-2, 389/3, 389/4, 401, 401/1, 401/1-1. ZIZ člen 102, 102/1.
osebni stečaj – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – stečajna masa – plačila v breme stečajne mase – stroški stečajnega postopka – vrste stroškov stečajnega postopka – potni stroški dolžnika za prevoz na delo – specifikacija stroškov – nujni stroški – posebna pravila o stečajni masi
Pritožnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Pritrditi je zato pritožniku, da svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo, z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, o čemer se je večkrat že opredelila tudi sodna praksa.
Vendar pa bo moral pritožnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej. Le tako bo mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084102
OZ člen 788, 789.
komisijska pogodba – jamčevanje za napake – pogodba v korist tretjega – skrita napaka – sodba presenečenja
Prodajalec predmetnega (rabljenega) vozila z zatrjevano skrito napako je bil komisionar, in ne toženec (komisionar je kupoprodajno pogodbo s tožnikom (za toženčev avtomobil) sklenil v svojem imenu (za račun toženca)). Komisionar ni bil toženčev posrednik, temveč je kupoprodajno pogodbo sklepal v svojem imenu. Zato je bil on tisti, ki je jamčil za napake stvari (četudi rabljene) oziroma brezhibno delovanje vozila.
predhodni preizkus tožbe – vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi – več zahtevkov – dopolnitev tožbe – nedenarni zahtevek – zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se ne nanašajo na denarni znesek in se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, tožena stranka pa kljub pozivu sodišča, naj navede vrednost spora za vsak posamezen zahtevek, tako ni postopala, saj ni navedla vrednosti spora v delu zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa s 15. 4. 2003, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke v tem delu zavrglo.
Avans, predplačilo oziroma predujem je po slovenskih računovodskih standardih opredeljen kot vnaprejšnje plačilo za še nezapadlo obveznost (glej Slovenski računovodski standard 5.46). Kot pove že sama beseda, gre torej za predplačilo, kar pomeni, da je ena stranka v dvostranskem vzajemnem pogodbenem razmerju svojo denarno pogodbeno obveznost izpolnila pred izpolnitvijo nasprotne stranke. S plačilom avansa je tako tožena stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila v znesku avansa pred izpolnitvijo obveznosti tožeče stranke in tožeča stranka plačilo te pogodbene obveznosti do zneska plačanega avansa ne more zahtevati še enkrat s tožbo, saj bi bila v tem primeru terjatev plačana dvakrat, kakor je to pravilno razložilo sodišče prve stopnje. Tožeča stranka si je zato znesek plačanega avansa poračunala z izstavljenim računom, kar je razvidno tudi iz knjigovodske kartice v prilogi A2, ki jo je sama vložila v spis. Pritožbena izvajanja tožeče stranke, da vtoževanega računa ne more knjižiti in zapirati iz avansa so zato neutemeljena, saj je tožeča stranka vse to že storila. Če pa je tožeča stranka od tožene stranke želela zgolj potrditev pravilnosti izdanega računa ali priznanje opravljenih del v zaračunani višini, potem bi, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, morala to uveljavljati z ustreznim tožbenim zahtevkom. Dajatvena tožba na plačilo že z avansom plačane terjatve, vsekakor ne more biti ustrezen tožbeni zahtevek.
ZIZ člen 33, 33/1, 33/1-3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 65, 65/1, 86, 86/2.
denarna kazen - denarno kaznovanje dolžnika - oviranje izvršitelja - hramba zarubljenih stvari - namen kaznovanja
Niti ZIZ niti Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja dolžniku ne nalagata dolžnosti, da v okviru izvršilnega dejanja rubeža premičnine stvar, ki jo izvršitelj zarubi in pusti pri dolžniku, prinese oziroma pripelje izvršitelju v pisarno ali na kraj, kjer naj se hrani. Izvršitelj mora poskrbeti za iznos oziroma odvoz zarubljenih stvari s kraja rubeža do kraja hrambe.
Namen izrekanja kazni na podlagi 33. člena ZIZ ni v krepitvi avtoritete izvršitelja oziroma sodišča, temveč v vplivanju na voljo dolžnika.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – delo na strehi – nepohodna streha – odškodnina zaradi invalidnosti bližnjega
Delo na strehi, ki je na različnih mestih različno pohodna, pri čemer razmejitev med pohodnim in nepohodnim delom ni dobro razvidna in dostop do nepohodnega dela ni označen ali zavarovan, predstavlja nevarno dejavnost, za katero delodajalec objektivno odgovarja.
V rizično sfero objektivne odgovornosti imetnika nevarne stvari oziroma tistega, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo, sodijo tudi nepremišljena, neprevidna in celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil, da se ne bi izpostavljal nevarnosti.
Zakonec in otroci so upravičeni do odškodnine za posebno hudo invalidnost bližnjega, ki je po nezgodi ostal paraplegik, popolnoma inkontinenten, hudo naglušen, brez slušnoprostorske zaznave in voha in potrebuje stalno pomoč.
posojilna pogodba – ugotovitev ničnosti posojilnih pogodb – oderuška pogodba – objektivni pogoj – očitno nesorazmerje med dajatvijo in nasprotno dajatvijo – subjektivni pogoj – izkoriščanje neugodnega položaja sopogodbenika – sklenitvena faza – načelo enake vrednosti dajatev – grožnja – izpodbojnost – tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe
Za oderuško pogodbo gre takrat, ko pogodbenik izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega pogodbenika, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu. Za oderuštvo morata biti izpolnjena dva pogoja: objektivni, ki se odraža v očitnem nesorazmerju med dajatvijo in nasprotno dajatvijo, ter subjektivni, ki ga predstavlja izkoriščanje neugodnega položaja svojega sopogodbenika. Neizpolnitev pogodbene obveznosti ene stranke ne pomeni oderuštva; to bi moralo biti podano že ob sklepanju pogodbe.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačno odmerjena taksa - taksa za pritožbo - uporaba količnika - izračun sodne takse
Vrednost spornega predmeta znaša 39.489,33 EUR, iz česar sledi, da sodna taksa pri količniku 1,0 znaša 291 EUR, kot izhaja iz priloge 1, v kateri je tabela, ki prikazuje višine sodnih taks za količnik 1,0 pri različnih vrednostih spornega predmeta, kadar se sodna taksa odmerja po 16. členu ZST-1. Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se sodna taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari (tar. št. 1121 ZST-1) odmerja po količniku 3,0.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079381
SPZ člen 24, 24/1, 92, 92/1. OZ člen 20, 20/1, 190, 190/1, 198. ZPP člen 2, 2/1, 311, 311/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – posest – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba brez pravnega naslova – uporabnina – obresti – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Če pride do premika premoženja na podlagi pogodbe, ni neupravičene pridobitve in podlage za uporabo 190. člena OZ.
podjemna pogodba – ugovor znižanja plačila – jamčevanje za napake – nepravilna izpolnitev – neizpolnitev – kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti – trditvena podlaga – sklepčnost ugovora
Na neizpolnitev oziroma delno neizpolnitev se praviloma lahko sklicuje le stranka, ki del ni prevzela oziroma jih ni prevzela v celoti, neizpolnjeni del pa predstavlja bistven oziroma vsaj pomemben del pogodbenega predmeta.
Ker pogodbe zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti ni mogoče razdreti (110. člen OZ), se manjša neizpolnitev obravnava kot stvarna napaka.
Vsa odločilna dejstva, ki omogočajo preizkus pravočasnosti grajanja in uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov, je treba vključiti v trditveno podlago.
Ugovor znižanja plačila je povsem samostojen zahtevek, ki ga mora stranka konkretizirati in utemeljiti in ga ne definira zahtevek tožeče stranke po plačilu preostanka del.
nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj – enkraten dogodek
Po presoji pritožbenega sodišča obdolženčevo ravnanje, opisano v izreku izpodbijane sodbe, ne predstavlja (niti po času trajanja niti po posledicah niti po obsegu) večje intenzivnosti, zato ni dokazano, da bi bila oškodovanka spravljena v podrejen položaj, saj je šlo za enkraten dogodek, ki ni bil večje intenzivnosti.
V izreku sodbe opisane posledice obdolženčevega ravnanja je mogoče opredeliti le kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ki jih je oškodovanka utrpela ob tem, ko jo je obdolženec v sobi močno porinil, da je padla in z glavo udarila ob steno.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je sodišče prve stopnje zmotno oprlo na določbo prvega odstavka 610. člena OZ, ki določa, da pri odtujitvi stvari, ki je bila pred tem izročena komu drugemu v zakup, stopi pridobitelj stvari na mesto zakupodajalca; in da potlej obstajajo pravice in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom. Stanovanje (stvar) namreč ni bilo odtujeno (prodano) in na njem ni prišlo do sprememb v stanju lastninske pravice. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pravni prednik tožeče stranke s pogodbo z dne 13. 8. 2011 ustanovil služnost stanovanja in realno breme preužitka v korist tožeče stranke, kar je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki bi lahko eventualno konkurirala z rabo stanovanja tožene stranke na podlagi najemne pogodbe z dne 1. 3. 1999, česar pa ne zatrjuje nobena od pravdnih strank.
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik o odstopu obvestiti. Izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop, sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka še vedno dolguje najemnine za obdobje od maja do julija 2012. To pomeni, da jih ni plačala ne odstopniku, ne prevzemniku terjatve, zaradi česar ni pravno pomembno, kdaj pred pravdo je bila tožena stranka obveščena o cesiji.
Na procesno kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa njen nasprotnik. Ker pa je obstoj procesne sposobnosti procesna predpostavka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče kljub temu opravilo uradne poizvedbe.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ne more kaznovati pravne osebe, ker ta nima svoje volje, temveč lahko kaznuje le njenega zakonitega zastopnika. Ta trditev izhaja iz zmotne predpostavke, da pravna oseba ne more oblikovati in izjaviti svoje volje, kar pa ne drži. Svojo voljo namreč oblikuje in izjavi preko svojega personalnega substrata (v konkretnem primeru torej zakonitega zastopnika).
Skrbnost dobrega strokovnjaka od odvetnika terja, da pri zastopanju stranke ravna vestno, pošteno in skrbno. Dolžnost odvetnika je, da s postavljenem vprašanj stranki pridobi vse informacije, ki jih potrebuje pri zastopanju stranke, vendar pa je pri tem odvetnik omejen z mandatno pogodbo in izvršitvijo naročil po prejetih (okvirnih) navodilih stranke, na drugi strani pa z njenim ravnanjem oziroma njeno aktivnostjo oziroma pasivnostjo.
OZ člen 34, 34/2, 294, 294/2. ZIZ člen 21, 21/1, 215, 215/1.
primernost izvršilnega naslova - določljivost obveznosti - kraj izpolnitve
V izreku opredeljeno obveznost izročitve premičnin tehničnega lesa - kostanja cca 60 m3, ki se nahaja na travniku, je pravilno razumeti v povezavi z obrazložitvijo sodbe, iz katere izhaja, da gre za travnik na dolžnikovem sedežu. Tekom postopka pridobitve izvršilnega naslova o predmetu obveznosti ni bilo nobenega dvoma, kateri les je predmet spora. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, je bilo sporno le njegovo lastništvo. Zadošča, da je predmet določljiv (drugi odstavek 34. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Elementi v sodbi, ki se nanašajo na opredelitev vrste, količine in lokacije lesa dopuščajo njegovo individualizacijo.