vložitev revizije – pooblastilo odvetniku – novo pooblastilo – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – nesklepčnost predloga
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Smisel zahteve po predložitvi novega pooblastila je v zagotovitvi možnosti posebnega preudarka stranke pred vložitvijo izrednega pravnega sredstva.
Dejstvo, da vloženi reviziji ni bilo priloženo novo pooblastilo, ne pomeni zamude roka za opravo nekega pravnega dejanja. Tak predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni sklepčen.
Neprava stvarna služnost se vedno ustanovi v korist določene osebe in ne v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine.
Res je sicer, da izvrševanje stvarne služnosti, saj ni ustanovljena le v korist določene osebe, ni omejeno le na lastnika gospodujočega zemljišča, vendar pa njeno izvrševanje omejujejo potrebe tega zemljišča. Hoja in vožnja preko služeče nepremičnine, ki se izvaja (čeprav s prehodom preko gospodujoče nepremičnine) zaradi potreb drugih nepremičnin, je, če zanjo ni izkazana ustrezna (druga) pravna podlaga, nedopustna.
pogoji za izdajo začasne odredbe - vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - nevarnost
Vpis lastninske pravice na podlagi sodbe sodišča kot pravno zavezujočem aktu državnega organa ne more pomeniti protipravnega ravnanja, iz katerega bi lahko sklepali na nevarnost, da bo uveljavitev nedenarne terjatve izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila za druge nepremičnine onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Takšna pravnomočna sodna odločba zavezuje stranke in sodišče vse dotlej, dokler ta v zakonitem postopku ni razveljavljena, česar pa upnika nista zatrjevala.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – bodoča škoda – nova škoda – škoda zajeta v izvensodni poravnavi – izvedensko mnenje
Novo škodo je treba razumeti kot škodo, ki izvira iz istega škodnega dogodka, pa v času sojenja oziroma sklenitve poravnave ni bilo gotovo ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084129
URS člen 35, 39. OZ člen 177.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – umik izjave in opravičilo – odvetnik – pravica javnosti do obveščenosti – relativno javna oseba – pričakovana zasebnost – svoboda izražanja
Odvetnik, ki zastopa stranko, ki je vpletena v zadevo, o kateri ima javnost pravico biti obveščena, mora računati s tem, da se bo v tem kontekstu lahko v medijih poročalo tudi o njem. V tem obsegu je namreč relativno javna oseba, zato je njegovo polje pričakovane zasebnosti primerno ožje.
Napoved sodnih postopkov iz ust odvetnika novinarju predstavlja pritisk, zato je novinar o tem lahko pisal in pri tem uporabil besedo „grožnja“. Toženec je namreč vedel, da je tožnik po poklicu odvetnik in ima kot tak vsakodnevno opravka z vodenjem sodnih postopkov, zato je tožnikovo napovedovanje sodnih postopkov lahko razumel kot grožnjo oziroma pritisk na svoje medijsko delo in o tem tudi obvestil javnost.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082155
ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 32.
predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – kršitev načela kontradiktornosti – prednostna zadeva – sila
Glede na to, da je pravda zaradi motenja posesti prednostna zadeva in da je od vložitve tožbe sedaj minilo že skoraj štiri mesece ter ob dejstvu, da se dokazni predlogi za predlog za izdajo začasne odredbe in v zvezi s tožbenim zahtevkom večinoma prekrivajo, bi bilo smiselno nemudoma razpisati narok za sočasno obravnavanje predloga za začasno odredbo in prvi narok za glavno obravnavo. Nato pa, odvisno od izida dokaznega postopka (in upoštevaje, da je od domnevnega motenja preteklo že skoraj pet mesecev) bodisi ločeno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe bodisi o njem odločiti v končni odločbi.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079307
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. OZ člen 154, 171, 179. ZVCP-1 člen 30, 44, 44/1. ZPP člen 214, 214/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regresni zahtevek zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja dogodka – povzročitev prometne nesreče – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kršitev cestnoprometnih predpisov – vključevanje v cestni promet – nepremoženjska škoda – strah – zakonske zamudne obresti – zamuda – priznana dejstva
V primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji, ima zavarovalnica (tožeča stranka), ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe.
Skrbnost dobrega strokovnjaka od odvetnika terja, da pri zastopanju stranke ravna vestno, pošteno in skrbno. Dolžnost odvetnika je, da s postavljenem vprašanj stranki pridobi vse informacije, ki jih potrebuje pri zastopanju stranke, vendar pa je pri tem odvetnik omejen z mandatno pogodbo in izvršitvijo naročil po prejetih (okvirnih) navodilih stranke, na drugi strani pa z njenim ravnanjem oziroma njeno aktivnostjo oziroma pasivnostjo.
ugovor tretjega - položaj tretjega v izvršbi - način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini
Za ločitev položaja tretjega od položaja hipotekarnega dolžnika je bistveno, ali je bila pridobitev lastninske pravice neobremenjena, ali pa je bila pridobljena lastninska pravica obremenjena s pravnoposlovno pridobljeno hipoteko. V prvem položaju, gre za pravico, ki preprečuje izvršbo, v drugem položaju pa ima nov lastnik položaj zastavitelja oziroma hipotekarnega dolžnika, če ni hkrati tudi že osebni dolžnik (dolžnik zavarovane terjatve). V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno pridobljenega hipotekarnega zavarovanja pa je odločilna dobra vera osebe, v korist katere je vpisana hipoteka v zemljiški knjigi, ki se lahko sklicuje na zaupanje v podatke v zemljiški knjigi (10. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ).
OZ člen 34, 34/2, 294, 294/2. ZIZ člen 21, 21/1, 215, 215/1.
primernost izvršilnega naslova - določljivost obveznosti - kraj izpolnitve
V izreku opredeljeno obveznost izročitve premičnin tehničnega lesa - kostanja cca 60 m3, ki se nahaja na travniku, je pravilno razumeti v povezavi z obrazložitvijo sodbe, iz katere izhaja, da gre za travnik na dolžnikovem sedežu. Tekom postopka pridobitve izvršilnega naslova o predmetu obveznosti ni bilo nobenega dvoma, kateri les je predmet spora. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, je bilo sporno le njegovo lastništvo. Zadošča, da je predmet določljiv (drugi odstavek 34. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Elementi v sodbi, ki se nanašajo na opredelitev vrste, količine in lokacije lesa dopuščajo njegovo individualizacijo.
V pravdni zaradi ugotovitve obstoja služnosti hoje in vožnje je bistveno, na kakšen način in v kakšnem obdobju je tožeča stranka služnostno pot dejansko uporabljala. Ni pomembno, kar kot ključno izpostavlja pritožba, da ima zemljišče tožečih strank neposredno potno navezavo na javno pot. Prepoved uporabe tega priključka (v letu 2014) potrjuje trditve tožnikov, da sta z družino, v izogib nevarnemu odseku, uporabljala sporno služnostno pot.
sodna določitev meje - zadnja mirna posest - domneva soglasja s potekom predlagane meje
Kadar katerikoli izmed udeležencev sproži sodni postopek, presumpcija poteka meje iz četrtega odstavka 39. člena ZEN ne velja več, temveč mejo določi sodišče po kriterijih, ki jih določa 77. člen SPZ.
SPZ člen 217, 217/1. ZTLR člen 54, 54/1, 54/2. ODZ paragraf 1460 – 1464, 1479.
priposestvovanje stvarne služnosti - nasprotovanje lastnika služeče stvari
Nasprotovanje izvrševanju služnosti je podano vedno, kadar lastnik služečega zemljišča jasno in nedvoumno, z besedami ali dejanji, da vedeti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da se z izvrševanjem služnostnih upravičenj ne strinja in jih ne dovoljuje. Za nasprotovanje se torej ne zahteva vložitev pravnega sredstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0079382
OZ člen 73, 88, 88/1.
občina – zastopanje – civilnopravna razmerja – zastopanje občine – župan – prekoračitev pooblastila – lokalna samouprava – prostorsko urejanje – predmet obveznosti – nasprotovanje prisilnim predpisom – nedopusten predmet obveznosti – neveljavnost pogodb – ničnost – delna ničnost
Župan predstavlja in zastopa občino. To njegovo upravičenje temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastil, kar izključuje presojo spora na podlagi 73. člena OZ.
Prostorske akte sprejema Občinski svet, župan pa ne more pogodbeno prevzeti obveznosti iz pristojnosti Občinskega sveta ali ga veljavno zavezati k sprejemu aktov določene vsebine. Predmet obveznosti, dogovorjene med strankama, je torej nedopusten, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Pogodba je zato v tem delu nična.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084139
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIKS-1 člen 59. ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-12.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – prestajanje zaporne kazni – neustrezno zdravljenje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – pravnomočnost sodbe – odškodnina – ponovno odločanje o zahtevku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavodska psihiatrinja že v mesecu oktobru 2006 po indiciranju bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja napisala napotnico za Psihiatrično bolnico L., vendar pa je ta sprejem odklonila. Prav tako je v mesecu maju 2007 za tožnika urejala sprejem v Psihiatrični bolnišnici V., ki je prav tako odklonila sprejem tožnika. Ko pa je nameravala tožnika napotiti še v druge psihiatrične bolnice, je tožnik napotitev v bolnišnico odklonil. Tudi tožnik sam je zaslišan kot stranka izpovedal, da je zavodska psihiatrinja takoj predlagala hospitalno zdravljenje in na izrecno vprašanje sodišča, ali ga iz zapora niso hoteli poslati v bolnico, ali pa so ga v bolnici odklonili, izpovedal, da je iz bolnice prišlo obvestilo, da ga ne sprejmejo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o odsotnosti enega od elementov odškodninskega delikta, in sicer protipravnosti ravnanja organa tožene stranke.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedenec - nagrada izvedenca - dodatna dokumentacija
Zatrjevanje, da dodatna dokumentacija ni mogla znašati od 100 do 200 strani, hkrati pa tudi, da dodatno zbiranje niti ni bilo potrebno, je ne le protislovno, ampak tudi povsem splošno in že zato neupoštevno.
STEČAJNO PRAVO – LASTNINJENJE – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0081554
ZGJS člen 2, 68, 76, 76/4. ZCes člen 2. ZCes-1 člen 3, 123, 123/2. ZJC člen 3, 85. ZJC-B člen 19.
zahtevek na ugotovitev obstoja izločitvene pravice – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – gospodarska javna služba – javna cesta – določitev javnih služb – zagotavljanje javnih dobrin – lastninjenje objektov in naprav – družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Določbe o lastninjenju se lahko nanašajo le na objekte in sredstva, ki so bili v trenutku uveljavitve ZGJS v družbeni lastnini. Že jezikovna razlaga izraza lastninjenje pove, da gre za spreminjanje družbene lastnine v kakšno drugo obliko lastnine.
Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid izrecnih zakonskih predpisov o načinu pridobitve lastninske pravice občin na zemljiščih, po katerih teče cesta, ki je kategorizirana kot javna cesta, in je v lasti fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. Taka odločitev bi povsem izničila namen prej citiranih zakonov (v povezavi s prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča), da občine morajo izvesti predvidene postopke in lastninsko pravico dobiti skladno z njimi. Pripeljala bi namreč do situacije, ko bi bila njihova protiustavna neaktivnost nagrajena z neodplačno pridobitvijo lastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078011
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/1, 40/2, 40/3, 429, 429/1, 432, 434, 434/1, 434/2, 434/3. ZPP člen 196, 286, 286b, 286b/1, 337,337/1. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZFPPIPP člen 271.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – prodajna pogodba – ničnost pogodbe – nagib za sklenitev pogodbe – nedopusten nagib – kavza – prevzem izpolnitve – neveljavnost vknjižbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – nujno sosporništvo na pasivni strani – prekluzija
Pri presoji ničnosti zaradi nagiba je relevanten nedopusten nagib. Interpretativno vodilo pri opredelitvi nedopustnega nagiba je uzakonjeno v drugem odstavku 39. člena OZ. Oškodovanje upnikov družbe in oškodovanje proračuna RS pomeni protipravno ravnanje, zato je nična pogodba, ki je sklenjena s takim namenom.
Dogovor med prodajalcem in kupcem, s katerim se kupec zaveže plačati tretjemu (hipotekarnemu upniku) in slednji pri tem ne sodeluje, ima pravno naravo prevzema izpolnitve.
Ugotavljanje notranjega odnosa stranke do ravnanja (t. i. „dejstva notranjega življenja“) predstavlja ugotavljanje dejstev (in ne pravno sklepanje).
Zaradi načela kavzalnosti, ki opredeljuje povezanost med zavezovalnim pravnim poslom in razpolagalnim pravnim poslom, je pravilna odločitev sodišča o ugotovitvi neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.