solidarna odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – prikrivanje – kaznivo dejanje – absolutno zastaranje kazenskega pregona – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Določbo drugega odstavka 186. člena OZ, da za škodo solidarno odgovarja tudi tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, je treba razumeti tudi v okviru opisanega ravnanja toženca, saj navedena zakonska določba omogoča, da se oškodovanca razbremeni dokaznega bremena, da bi moral za vsakega povzročitelja dokazovati vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo, čeprav je bilo v postopku dokazano, da sta toženec in A. A. ravnala protipravno in sta odgovorna za škodo, podana pa je tudi vzročna zveza med njunima protipravnima dejanjema in nastalo škodo.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084111
URS člen 154, 154/2. ZLS člen 66. ZVO-1 člen 149. ZGJS člen 26, 59, 59/2, 59/3. ZPP člen 212, 214. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23. Navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb člen 15, 16, 17.
spor majhne vrednosti – izvajanje gospodarske javne službe – odvoz smeti – ravnanje z odpadki – plačilo odvoza komunalnih odpadkov – pravna podlaga – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki – cena storitve – trditveno breme – pravna narava občinskih sklepov – predpis – akt poslovanja – veljavnost predpisov – objava predpisa
Obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki temelji neposredno na Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejela občina na podlagi ZVO-1.
Oporoka zaradi oporočiteljeve nerazsodnosti in zmote ni neveljavna in se iz tega razloga ne more zahtevati, da se to ugotovi; lahko se jo kvečjemu razveljavi.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – obstoj kaznivega dejanja – odgovornost za škodo – sokrivda – deljena odgovornost – silobran – poškodbe obraza – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Verbalni napad (ki niti ni dokazan) nikakor ne opravičuje fizičnega napada. Sokrivde - prispevka tožnika k nastali škodi v smislu 171. člena OZ tako ni in je za nastalo škodo v celoti odgovoren toženec.
odškodninska odgovornost države – povrnitev premoženjske škode – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – dolgotrajnost postopka za določitev nujne poti – pravica do povračila škode – škoda – nastanek stroškov – vzročna zveza
Ključni razlog za to, da tožnik (še) ni mogel začeti z gradnjo hiše, je v tem, da je želel graditi na nepremičnini, ki ni imela redne neposredne povezave z javnim cestnim omrežjem, in ne zatrjevana dolgotrajnost postopka za določitev nujne poti. Nedopustno ravnanje toženke je bilo kvečjemu eden od pogojev za nastanek (morebitne) škode (zaradi kasneje začete gradnje), ne pa odločilni pogoj. Pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in škodo torej ni.
procesna legitimacija - člani upniškega odpora - izvolitev člana upniškega odbora - imenovanje članov upniškega odbora - pogoji za imenovanje članov upniškega odbora - imetniki navadnih terjatev - podatki iz poslovnih knjig - neprijava terjatve - ovira za imenovanje za člana upniškega odbora - funkcija člana poslovodstva insolventnega dolžnika - zastopnik upnika - kolizija interesov - očitna personalna povezava - ožje povezana oseba - razmerja med fizičnimi osebami
ZFPPIPP v prvem odstavku 78. člena pogojuje procesno legitimacijo po 57. členu tega zakona zgolj za izvolitev člana upniškega odbora. Ko pa se upniški odbor oblikuje z imenovanjem s strani sodišča v začetni fazi postopka, ko torej še tečejo roki za pridobitev procesne legitimacije, pa zakon ureja pogoje v 80. členu. Sodišče v stečajnem postopku za člane upniškega odbora imenuje upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku, pri čemer pa pri tem upošteva podatke, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah. Za imenovanje članov upniškega odbora zato ni pogoj, da je upnik že prijavil terjatev v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP. Dokler še teče rok, v katerem imajo upniki možnost pridobiti procesno legitimacijo v stečajnem postopku, neprijava terjatve ne more biti ovira za imenovanje upnika med člane upniškega odbora.
V smislu ovire po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP je potrebno obravnavati tudi položaj upnika, katerega zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti dolžnika opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora insolventnega dolžnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022867
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1,369, 371, 372, 437, 437/1.
vsebina pritožbe - konkretizacija kršitev oziroma očitkov - kršitev kazenskega zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev pritožbe - opis kaznivega dejanja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - oškodovanka kot tožilka - dokazna ocena - zavrženje obtožnega predloga - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Interpretacija prvostopnega sodišča v smeri, da zapisane besede, ki bi jih naj obdolženec pisal oškodovanki ne predstavljajo resne grožnje z napadom na življenje (in/ali telo) oškodovanke kot tožilke, kar je eden od temeljnih zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, ker je zapisane besede mogoče razumeti tudi na kak drug način in ne le kot grožnjo (grožnja z izgubo glave bi se po oceni prvostopnega sodišča lahko nanašala tudi na možne negativne premoženjske posledice za oškodovanko) in ostale navedbe prvostopnega sodišča v smeri, na kak način vse je mogoče razumeti vsebino dopisa povzetega pod točko II izpodbijanega sklepa namreč predstavljajo oceno, ki je pridržana sodišču po izvedbi dokaznega postopka na glavni obravnavi. Razlogi, ki jih je v podkrepitev tega dela svoje odločitve zapisalo prvostopno sodišče pomenijo namreč oceno dejanskih in ne pravnih vprašanj, kar ne more biti predmet preizkusa po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo
Ni res, kot to trdi pritožnik, da je pooblaščenec tožeče stranke ravnal v nasprotju z vabilom na narok, saj je v sodno stavbo vstopil več kot 15 minut pred narokom. Le navodilo varnostnika mu je preprečilo, da bi se že takrat zglasil pred razpravno obravnavo. Napačno razumevanje varnostnikovega navodila pa je bilo posledica naključnega sovpada dejstev, ki so pri pooblaščencu tožeče stranke povzročila zmoto, ki je botrovala zamudi razpisanega naroka. Zato le-te ni mogoče pripisati nezadostni skrbnosti pooblaščenca.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – namestitev hišne številke – pritožbena novota – zloraba pravic
Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija in v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. V konkretni zadevi okrnjenost ali ogroženost mirnega uživanja lastninske pravice zaradi namestitve hišne številke na zgradbo ni izkazana.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo trenutek, ko je nastopilo zastaranje terjatev, ki jih je postavil v pobot oziroma po nasprotni tožbi. Pritožnik v zvezi s tem ne upošteva, da imamo opravka s procesnim (in ne materialno-pravnim) pobotom, v okviru katerega je moč v pobot postaviti le nezastarane terjatve. Ne gre torej za materialno-pravni pobot, ko terjatev preneha, ko so nastopili pogoji, potrebni za pobot, ampak procesni pobot, ki ga konstituira odločitev sodišča. V skladu s tem je sodišče prve stopnje obračun s strani tožnice zahtevanih zakonskih zamudnih obresti pravilno napravilo na dan zaključka glavne obravnave oziroma oprave (procesnega) pobota.
oderuška pogodba - objektivni element - subjektivni element - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - načelo vestnosti in poštenja - ničnost
1. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da je treba za obstoj oderuške pogodbe, skladno z določilom 119. člena OZ, kumulativno izkazati tako subjektivni kot objektivni element oderuštva in kadar eden od teh dveh ni izkazan, sodišču drugega ni potrebo ugotavljati.
2. Pritožba neuspešno izpodbija tudi razloge prvostopenjskega sodišča v zvezi z zavrnitvijo podrejenega tožbenega zahtevka, s katerim tožnica zahteva razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Dejstvo, da je na dveh nepremičninah, ki sta predmet sporne pogodbe, ustanovljena služnost pešpoti v korist sosednjih nepremičnin, ne pomeni takih spremenjenih okoliščin zaradi kateri tožnica ne bi mogla doseči namena pogodbe.
3. Pritožba tudi ne more uspeti s trditvami, da prvostopenjsko sodišče ni presojalo ničnostnih razlogov, ki naj bi bili v tem, da je toženka ravnala v nasprotju z moralnim načelom in načelom vestnosti in poštenja, ker da je vedela, da je gradila brez gradbenega dovoljenja in to dejstvo tožnici namerno zamolčala. S takšnimi trditvami namreč tožnica ne uveljavlja ničnostnega razloga (86. člen OZ), s katerim bi lahko utemeljevala zahtevek na ugotovitev ničnosti sporne pogodbe, temveč razlog za izpodbijanje pogodbe.
razveljavitev sodne poravnave – smrt stranke – nadaljevanje postopka z dediči – vročanje
Dokler je bila toženka še živa, je bila ona pravdna stranka. Zato velja tožba za vročeno pravilno. Vendar v nadaljevanju postopka, ko je toženka že umrla, sodišče ni opravilo vročanja toženim strankam oziroma dedinjam.
OZ člen 352, 637, 637/2, 661, 662, 662/1, 663, 663/2, 663/3, 664, 664/1. ZPP člen 7, 7/1, 185, 185/1, 212, 216, 286, 286/4.
vlažnost stanovanja zaradi neustrezne termoizolacije – jamčevanje za napake – skrite napake – odprava napak – več načinov odprave napak – informativni dokaz – posredna škoda – damnum extra rem – arbitražna klavzula – sprememba tožbe – prosti preudarek
Če je vzrok za nastanek škode že saniran, še ne pomeni, da je odškodninski zahtevek za posredno, refleksno škodo neutemeljen.
Arbitražna klavzula v pogodbi med investitorjem in izvajalcem kupca (tožnice) ne veže, čeprav izvaja materialnopravna upravičenja iz položaja investitorja po 661. členu OZ. Ta so prenesena izrecno s tem zakonskim določilom, medtem ko arbitražna klavzula ostaja pogodbena in veže le stranke.
dokazni postopek – dokaz z izvedencem – plačilo predujma – ponovljen postopek – dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče je že v prvotnem postopku izvedence določilo, izvedenska mnenja so bila že narejena in nujna dedinja je zanje predujem in tudi manjkajoči znesek predujma že plačala. V ponovljenem postopku ni šlo za nov dokaz, temveč je bila potrebna le dopolnitev že izdelanih izvedeniških mnenj. Glede na takšno situacijo, je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je ravnalo, kot da bi prvič določilo izvedence, napačno. Šlo je namreč le za dopolnjevanje dokaznega postopka in doplačilo predujma, ki bi ga eventuelno, v primeru neplačila, sodišče lahko tudi prisilno izterjalo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084099
ZZK-1 člen 70, 70/6, 74, 74/4, 128. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost – razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom
Že samo dejstvo, da toženec razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom lastninske pravice in hipoteke, predstavlja nevarnost, da ima toženec namen s takšnima zaznambama tudi razpolagati.
sprememba družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - zavrženje predloga za vpis v sodni register - soglasje družbenika - procesna predpostavka - zakonca - skupen poslovni delež - razdelitev poslovnega deleža
Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko ob delitvi skupnega premoženja poslovni delež sporazumno razdelita. Vendar pa morata upoštevati tudi pravila družbene pogodbe in materialnopravne določbe četrtega do osmega odstavka 481. člena ZGD-1.
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 17, 20. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 1, 1/3, 1/3-e. ZIZ člen 13, 13/1, 13/2.
izvršitev tujih odločb in tujih javnih listin – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – priznavanje in izvrševanje sodnih odločb – sodelovanje v preživninskih zadevah – pogoji za izvršitev tuje sodne odločbe – sodne odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007 – listine za namene izvršitve
Za namene izvršitve evropske preživninske odločbe, za katero se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, je treba predložiti izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti, in izvleček iz sodne odločbe, ki ga izda pristojni organ države članice izvora na obrazcu iz Priloge I.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053515
ZIZ člen 178, 178/2, 178/4, 179. SPZ člen 8, 18, 18/1, 226, 256, 262, 263, 263/1. ZPP člen 254, 254/3.
izvršba na nepremičnine - nepremičnina - ugotovitev vrednosti nepremičnine - način ugotovitve vrednosti - stavbna pravica - tržna vrednost stavbne pravice - postopek cenitve nepremičnine - izvedba dokaza z izvedencem - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine
Za razjasnitev opravljene cenitve, kateri upnik oporeka, je potrebno izhajati iz vsebine same stavbne pravice, ki je urejena v določbi 256. člena SPZ.
Navedena načela in ureditev stavbne pravice v SPZ je upošteval tudi cenilec v cenitvenem poročilu, ko pojasnjuje, da je pri oceni vrednosti stavbne pravice kot pravice na tuji nepremičnini, potrebno najprej oceniti vrednost nepremičnin, nato pa pravice, ki izvirajo iz pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice (vrednost zemljišča in stavbe – bencinskega servisa).