pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje nepremičnine – zunajknjižno priposestvovanje – dobra vera – dobrovernost – slaba vera – opravičljiva zmota – običajna skrbnost v pravnem prometu
Posestnik nepremičnine, ki ve, da ni vknjižen v zemljiško knjigo, ki ve, da nobeden od njegovih “pravnih prednikov“ ni vknjižen v zemljiško knjigo, ki sicer razpolaga z verigo pogodb, ki pa ni popolna, in ki nima nobene predstave o tem, kako naj bi prvi prodajalec v verigi pogodb, s katero razpolaga, postal lastnik nepremičnine, ni dobroveren.
URS člen 23, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179. ZVPSBNO člen 28.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - uporaba ZVPSBNO - uporaba EKČP
Pri presoji odškodninske odgovornosti za tožnikovo škodo je treba upoštevati, da je škoda nastala pred 1. 1. 2007, zato se v tem primeru ne uporablja ZVPSBNO, ampak splošna pravila odškodninskega prava. Tako OZ v 179. členu, kot prejšnji ZOR v 200. členu, taksativno naštevata oblike nepremoženjske škode, za katere oškodovancu pripada denarna odškodnina.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – varstvo solastnika – varstvo na celi stvari
Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi strani. To pomeni, da je vsak od solastnikov upravičen sam proti osebi, ki zaseda nepremičnino brez pravnega naslova, vložiti tožbo na izselitev oziroma izpraznitev.
Breme navajanja trditev in predlaganja dokazov, na katerih gradi svoj tožbeni zahtevek, je na tožeči stranki, ki mora z zadostno stopnjo skrbnosti poskrbeti za dokazno gradivo. Zgolj to, da tožeča stranka ni vedela, kakšen bo rezultat izvedenskega mnenja, ob zadostni skrbnosti ne more pomeniti njenega nekrivdnega ravnanja, zaradi katerega bi imela možnost predlagati dokaze po koncu prvega naroka
Vožnja v križišču od udeležencev v prometu terja posebno pozornost; voznik, ki se približuje križišču, mora hitrost vožnje prilagoditi prometnim razmeram v križišču in voziti s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence v cestnem prometu, ki imajo v križišču prednost.
Edino razveza zakonske zveze ima za zakonca lahko takšne posledice, da opravičuje poseg tudi v samostojnost in celovitost poslovnega deleža.
Določbe ZZZDR o skupnem premoženju in njegovi delitvi je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče, zato je tudi pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju in delitvi le-tega treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom je dopustno zahtevati, da sodišče v izreku sodbe odloči o tistem, o čemer bi sicer moralo odločiti kot o predhodnem vprašanju. Pravno razmerje je prejudicialno le, če bi bila odločitev sodišča v primeru, ko to pravno razmerje obstaja, drugačna, kot bi bila v primeru, ko to pravno razmerje ne obstaja.
solastnina – upravičenja solastnika – posest in uporaba stvari v solastnini – delitev solastnine – dogovor solastnikov o načinu delitve stvari v solastnini – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini – učinki dogovora med solastniki – ustvarjanje obveznosti za pogodbenike – univerzalno pravno nasledstvo – zaupanje v zemljiško knjigo – varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika in skupnega lastnika
Med solastniki sklenjen dogovor o razdelitvi posesti in uporabe nepremičnine uživa pravno varstvo po določbi 100. člen SPZ ter zavezuje tako pogodbenike, kot tudi njihove univerzalne pravne naslednike.
Univerzalnega pravnega naslednika že po naravi stvari ni mogoče šteti kot tretjega, na katerega bi se lahko raztezalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058946
ZPP člen 157, 190, 190/1, 190/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZD člen 130, 142. OZ člen 350.
dvojna prodaja – izbrisna tožba – odtujitev stvari med pravdo – pravni interes – izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala sklenitev kupoprodajne pogodbe, zato dejstvo, da je toženka med pravdo prodala stanovanje, ni ovira, da se pravda med strankama dokonča, ob tem, da nova lastnika lahko vstopita v pravdo namesto toženke, če v to privolita pravdni stranki.
Če tožba še ni bila vročena toženi stranki, je v tem stadiju postopka odrek krajevne pristojnosti utemeljen le tedaj, kadar je ob predhodnem preizkusu tožbe kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje.
povračilo stroškov za pogreb – dolg zapuščine – uveljavljaje terjatve v pravdi
Prvostopno sodišče ni imelo nikakršne pravne podlage, da bi v sklepu o dedovanju sodedičem naložilo, da pritožniku povrnejo stroške za pogreb. O povračilu pogrebnih stroškov bi se sodediči sicer v zapuščinskem postopku lahko le dogovorili, sodišče bi pa takšen dedni dogovor povzelo v izrek sklepa o dedovanju. Pogrebni stroški predstavljajo dolg zapuščine, ki je nastal šele po smrti zapustnika.
zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti - zemljiškoknjižno dovolilo - usklajenost zemljiške knjige in zemljiškoknjižnega dovolila – solastnina – etažna lastnina
Ker zemljiškoknjižno dovolilo govori o razpolagi glede stanovanja, zemljiškoknjižno stanje pa izkazuje razdelitev na solastninske deleže, vpis pred izvedbo postopka po ZVEtL ni mogoč.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058956
ZOZP člen 7, 7/2. ZPP člen 318, 318/3.
obvezno zavarovanje v prometu – kršitev pogodbe – regres zavarovalnice – ugovor nepravilne likvidacije – sklepčnost tožbe
V „regresni tožbi“ - tožbi na podlagi 2. odstavka 7. člena ZOZP zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako, ter da je izplača odškodnino in koliko. Na tožencu, ki zatrjuje neutemeljeno izplačilo, pa je dokazno breme za ugovor previsoko izplačane odškodnine.
tožba na ničnost vpisa kapitalske družbe – ničnost vpisa osnovnega kapitala – ničnost vpisa osnovnega vložka
Odločitev o vpisu ustanovitve kapitalske družbe, katere ničnost uveljavljajo tožeče stranke s tožbo, je v bistvu sklop odločitev o vpisu različnih podatkov v sodni register. Iz navedenega sledi, da sodišče ne more ločeno obravnavati zahtevke tožnikov na ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala (prvi zahtevek) in ničnosti osnovnega vložka (drugi zahtevek) od zahtevka na ugotovitev ničnosti tožene stranke.
ZPP člen 111, 111/1, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravočasno vabljenje strank na narok – priprava na glavno obravnavo - štetje rokov – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stranki mora za pripravo na glavno obravnavo ostati najmanj 15 dni. Rok se šteje po pravilih iz 111. čl. ZPP, kar pomeni, da se dan prejema vabila ne všteva v rok, temveč rok teče od naslednjega dne.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje pogodb
Dejstvo, da sta tožnici zaradi povečanega obsega dela (kar je tožena stranka dokazala) sklenili več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas znotraj zakonskega okvira, ne pomeni, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito.
Toženka je upravičena terjati od tožnika le tolikšen znesek preživnine, ki ga tožnik zmore plačevati brez škode za lastno preživljanje. Toženka je tudi sama dolžna pridobiti določena sredstva za svoje preživljanje. Čeprav nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, pa to še ne pomeni, da si toženka ni dolžna poiskati vsaj priložnostnega oziroma občasnega honorarnega dela ter s tem pridobiti dela potrebnih sredstev za preživljanje.
Otrokova preživninska obveznost do staršev je subsidiarna, vendar pa so v primeru, ko zakonec (preživninski upravičenec) od svojega bivšega zakonca (preživninskega zavezanca) ne more iztožiti tolikšne preživnine, ki bi zadoščala za njegovo preživljanje, tudi otroci dolžni prispevati k njegovemu preživljanju, ob obstoju predpisanih pogojev (1. odstavek 124. člena ZZZDR).
Materialnopravno napačno je izhodišče sodišča prve stopnje, ki je pri odločanju o višini preživnine izhajalo tudi iz primerjave z zneskom minimalnega dohodka in zneskom povprečne neto pokojnine v marcu 2009. Za takšno primerjavo ni nobene podlage glede na določbe 82.a člena ZZZDR.