ZVGLD člen 68, 71. ZOR člen 154. ZJC člen 90. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (2000) člen 7.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - divjad na cesti - motorno kolo - pogost prehod živali - prometni znak - lovska družina
Vse tri tožene stranke (Direkcija RS za ceste, zavarovalnica in lovska družina) so dokazale, da je škoda nastala brez njihove krivde, saj so storile vse kar se od njih zahteva v skladu s standardom skrbnosti dobrega strokovnjaka in izvedle postopek za ugotavljanje, ali je na spornem delu ceste reden oz. pogost prehod živali, zaradi katerega bi obstajala dolžnost postavitve prometnega znaka, kar pa v postopku ni bilo ugotovljeno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066009
ZP-1 člen 67, 67/1, 136, 136/1, 136/1-5, 137, 137/2, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 214, 215. ZPPPD člen 33, 33/1.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nekonkretizirane navedbe v odredbi za hišno preiskavi - hišna preiskava – nedovoljen dokaz – odvzem predmetov
Navedbe v odredbi za hišno preiskavo, da so policisti „z zbiranjem obvestil ter z lastnimi zaznanji večkrat opazovali izmenjavo neznanih predmetov med obdolžencem in drugimi osebami, pri čemer so opazili znane uživalce mamil“ niso konkretizirane in dokumentirane tako, da bi bil sodišču omogočen preizkus utemeljenih razlogov za sum. Hišna preiskava je bila tako odrejena v nasprotju s 1. odstavkom 214. člena ZKP. Dokazi, pridobljeni na podlagi tako izvedene hišne preiskave, pa so nedovoljeni.
Čeprav je obdolženec sam izročil predmet (na poziv po 3. odstavku 215. člena ZKP), gre lahko za zaseg kot del začete hišne preiskave.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – skrajšani delovni čas
Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delodajalec delavcu ni dolžan ponuditi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, saj taka zaposlitev ni ustrezna zaposlitev v smislu določbe 90. člena ZDR.
pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanec
Upravičencu iz drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ se izplača pokojnina za nazaj, če je pridobil pravico do pokojnine na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ in državljanstvo po 40. členu ZDRS. Ta dva pogoja tožnik izpolnjuje, tako da je pridobil pravico do pokojnine za nazaj, od prenehanja zavarovanja dalje. Za čas, ko je bil uživalec predčasne starostne pokojnine, ki se mu je izplačevala v Beogradu, je upravičen do razlike do pokojnine, kot bi jo prejemal v Sloveniji.
motenje posesti – ekonomski interes – pravni interes – postavitev zapornice kot motilno dejanje
Predpostavka sodnega varstva pred motenjem posesti ni ekonomski interes temveč pravni interes. Če slednjega ni, tudi obstoj ekonomskega interesa ne zadošča, razen če se oba interesa vsebinsko prekrivata. Če pa je ekonomski interes izkazan, pa to nujno še ne pomeni, da je izkazan istočasno tudi pravni interes za tožbo zaradi motenja posesti.
S tem, ko je tožena stranka na vhod v industrijski kompleks postavila zapornico ter varnostno službo oziroma varnostnika, ki evidentira obiskovalce ter dviguje zapornico tistim, ki izkažejo upravičenost vstopa v navedeno območje, ni bistveno posegla v dotedanji način izvrševanja soposesti tožeče stranke (glej določbo 35. člena SPZ) in ni protipravno ravnala, saj tožeča stranka ni bistveno ovirana glede dostopa do svojih objektov.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - provizija - zavarovalni zastopnik
Provizijski način obračunavanja tožnikove plače, kot je določen v podjetniški kolektivni pogodbi, ne nasprotuje splošnim določbam o plači v ZDR niti tožnikovemu delu ne odreka delovnopravne narave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059174
ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
zaznamba spora - originarna pridobitev lastninske pravice
Stanovanjski zakon samo daje možnost, da najemnik stanovanje kupi. Ta pa stanovanje lahko kupi ali pa tudi ne. Lastninsko pravico pridobi le tisti, ki se za nakup odloči. Samo dejstvo, da zakon najemniku omogoča kupiti stanovanje pa nikakor ne pomeni originarnega načina pridobitve lastninske pravice, zato zaznamba za takšen primer spora ni mogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059155
ZOR člen 200. ZPP člen 151.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – kriteriji za odmero odškodnine – likvidnostno stanje povzročitelja škode - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja – stroški postopka
Likvidnostno stanje povzročitelja škode, če ta zaposluje delavce in če mu zaradi plačila odškodnine grozi stečaj, ni kriterij v smislu 200. člena ZOR, ki vpliva na višino odškodnine.
Strošek izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo, je strošek postopka in ne gmotna škoda.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina - hrvaški državljan - vzajemnost
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnik, ki je državljan Republike Hrvaške in nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, plača varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani Republike Slovenije v Republiki Hrvaški niso dolžni plačati varščine za pravdne stroške.
odškodnina v obliki nadomestne nepremičnine – sporazum o nadomestni nepremičnini
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije; mogoča je le v primeru, če se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
Zahteva za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine se obravnava kot predlog upravičenca zavezancu za sklenitev sporazuma, ki je pogoj za tovrstno vrnitev premoženja
V primeru kršitve avtorskih pravic lahko upravičenec zahteva ali plačilo dogovorjenega honorarja ali civilno kazen (do 200% povečano nadomestilo za uporabo), ne pa obojega. Ker je tožnik zahteval plačilo običajnega honorarja, ki mu je tudi bil prisojen, je izgubil pravico zahtevati povečano nadomestilo.
Kolektivna organizacija avtorjev na podlagi ZASP–B v svojem imenu uveljavlja pravice avtorjev.
ZDR člen 27, 27/1, 34, 34/1, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dolžnost obveščanja – neresnična izjava
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, ker je tožnik v vlogi za zaposlitev navedel neresničen podatek o izobrazbi, ni zakonita. Z opisanim ravnanjem, ki se je zgodilo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, tožnik ni niti kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije.
pomanjkanje procesne sposobnosti - dokazno breme - vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba
Ker toženec ni založil predujma za izvedenca psihiatra, vabilu na zaslišanje pa se ni odzval, sodišče ni imelo dokazov, ki bi jih lahko ocenilo v zvezi (s po tožencu) zatrjevano omejeno sposobnostjo skrbeti zase in za svoje interese v času prejema tožbe in teka roka za odgovor na tožbo. Pri odločitvi o (zaradi izdane zamudne sodbe) vloženem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je zato uporabljivo pravilo o dokaznem bremenu.
obstoj oporoke - spor o obstoju oporoke – napotitev na pravdo
Ker dedič zatrjuje, da predloženo pisanje zapustnice ne predstavlja oporoke, temveč iztrgane dnevniške zapise, gre za spor o tem, ali listina predstavlja oporoko. Spora zgolj z uporabo materialnega prava ni mogoče rešiti, zato je potrebna napotitev na pravdo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057073
OZ člen 179, 182, 299. ZPP člen 253, 253/1.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – poškodba pri smučanju – način smučanja – višina denarne odškodnine – dokaz z izvedencem – neposredno zaslišanje izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je prišlo do trka med pravdnima strankama (tožnika kot smučarja in toženca kot deskarja), je jasno, da toženec ni izbral pravilne smeri vožnje, njegovo prehitevanje pa je bilo nepravilno (sicer do trka ne bi prišlo). Vsak smučar mora smučati tako, da se lahko pravočasno zaustavi, svojo hitrost in način, vožnje mora prilagoditi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim pogojem in gostoti prometa na smučišču. Ker je prišlo do trka (kot rečeno je toženec trčil v tožnika), je prav tako jasno, da toženec ni vozil s takšno hitrostjo, da bi se lahko pravočasno zaustavil, vozil je torej prehitro.
Ker je bilo izvedensko mnenje dovolj popolno, v njem pa tudi ni bilo nasprotij ali nejasnosti in je bilo mogoče (tudi) na njegovi podlagi razsoditi, sodišče prve stopnje s tem, ko izvedenca ni zaslišalo, ni storilo kršitve določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost ali zakonitost odločitve
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
najemna pogodba - razmerje med najemnikom in najemodajalcem – obveznosti najemnika - zastaranje terjatev – splošni zastaralni rok – enoletni zastaralni rok
Za terjatev, ki jo ima lastnik proti najemniku na podlagi najemne pogodbe, ne velja enoletni zastaralni rok po 355. členu OZ, četudi gre za plačilo terjatve dobavitelja.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen tedenski dopust se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, ki se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. To pomeni, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od tedaj, ko mu tožena stranka izrabe tedenskega dopusta ni omogočila.