sodna taksa pri delitvi solastnih nepremičnin – sodna taksa za predlog in sklep pri delitvi – skupni stroški postopka
Sodne takse so del skupnih stroškov v smislu 35. člena ZNP.
S strani predlagateljev označene vrednosti predmeta delitve sodišče prve stopnje ni preizkusilo po postopku in na način iz 1. odst. 24. čl. ZST in je zato podlaga za odmero sodne takse (tako za predlog kot sklep) vrednost, ki so jo predlagatelji označili v predlogu. Sodišče ni imelo nobene podlage, da bi brez izpeljanega postopka po 24. členu ZST in brez izdaje sklepa o določitvi prave vrednosti, kot osnovo za odmero takse vzelo v postopku (s strani izvedenca) ugotovljeno vrednost nepremičnin.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnikov izostanek z dela na dan, ko je zaspal in je zamudil na delo, ni tak razlog, da bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja nemogoče do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je zaradi opisanega ravnanja podala tožena stranka, ni zakonita.
motenje posesti pravne osebe – posest pravne osebe
Pravna oseba (društvo), ki opravlja svojo dejavnost v skladu z društvenimi pravili v okviru registrirane dejavnosti in namena, za katerega je bila ustanovljena, ima posestno varstvo, če je bila posest motena.
javni uslužbenec – preizkus ocene – komisija za preizkus ocene – dokončni sklep – sodno varstvo
Tožba, vložena po prejemu sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, s katero je bil potrjen sklep o zavrženju zahteve za varstvo pravic v zvezi s sklepom komisije za preizkus ocene, je prepozna, ker bi morala tožnica – glede na to, da je bil sklep komisije za preizkus ocene dokončen – sodno varstvo zahtevati v roku 30 dni od tedaj, ko je sklep komisije za preizkus ocene prejela.
Pooblastilo je listina, ki dokazuje obstoj procesnih predpostavk, in ne vloga, ki se v primeru, da je nepopolna in da jo je vložil odvetnik, zavrže brez poziva na dopolnitev ali popravo. Če sodišče ugotovi, da pooblastilo ni ustrezno, je njegova, v okviru izvrševanja procesnega vodstva, vsebovana naloga, da stranko pozove, da pooblastilo dopolni ali popravi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059174
ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
zaznamba spora - originarna pridobitev lastninske pravice
Stanovanjski zakon samo daje možnost, da najemnik stanovanje kupi. Ta pa stanovanje lahko kupi ali pa tudi ne. Lastninsko pravico pridobi le tisti, ki se za nakup odloči. Samo dejstvo, da zakon najemniku omogoča kupiti stanovanje pa nikakor ne pomeni originarnega načina pridobitve lastninske pravice, zato zaznamba za takšen primer spora ni mogoča.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
nujna pot - ustanovitev nujne poti – zemljišče v solastnini - solastno služeče zemljišče – solastnik kot predlagatelj
Nujna pot predstavlja obliko stvarne služnosti z odločbo sodišča. Stvarna služnost je po svoji vsebini in namenu stvarna pravica na tuji stvari, zato lastnik zemljišča, ki bi se mu olajšal dostop do drugega zemljišča, ne potrebuje služnosti, če je sam solastnik tega drugega zemljišča. Ustanovitev nujne poti na solastnem služečem zemljišču tako ni mogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059155
ZOR člen 200. ZPP člen 151.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – kriteriji za odmero odškodnine – likvidnostno stanje povzročitelja škode - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja – stroški postopka
Likvidnostno stanje povzročitelja škode, če ta zaposluje delavce in če mu zaradi plačila odškodnine grozi stečaj, ni kriterij v smislu 200. člena ZOR, ki vpliva na višino odškodnine.
Strošek izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo, je strošek postopka in ne gmotna škoda.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina - hrvaški državljan - vzajemnost
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnik, ki je državljan Republike Hrvaške in nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, plača varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani Republike Slovenije v Republiki Hrvaški niso dolžni plačati varščine za pravdne stroške.
odškodnina v obliki nadomestne nepremičnine – sporazum o nadomestni nepremičnini
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije; mogoča je le v primeru, če se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
Zahteva za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine se obravnava kot predlog upravičenca zavezancu za sklenitev sporazuma, ki je pogoj za tovrstno vrnitev premoženja
pomanjkanje procesne sposobnosti - dokazno breme - vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba
Ker toženec ni založil predujma za izvedenca psihiatra, vabilu na zaslišanje pa se ni odzval, sodišče ni imelo dokazov, ki bi jih lahko ocenilo v zvezi (s po tožencu) zatrjevano omejeno sposobnostjo skrbeti zase in za svoje interese v času prejema tožbe in teka roka za odgovor na tožbo. Pri odločitvi o (zaradi izdane zamudne sodbe) vloženem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je zato uporabljivo pravilo o dokaznem bremenu.
V izreku sodbe ni treba navajati imen strank in drugih splošnih podatkov (prebivališče oziroma sedež stranke), ampak zadostuje opredelitev tožeča in tožena stranka, ker sta stranki že označeni v uvodu sodbe. Zato, ker sodišče imen in drugih splošnih podatkov strank ni navedlo v izreku, tudi ni utemeljen niti predlog za popravo sodbe niti predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
ZDR člen 27, 27/1, 34, 34/1, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dolžnost obveščanja – neresnična izjava
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, ker je tožnik v vlogi za zaposlitev navedel neresničen podatek o izobrazbi, ni zakonita. Z opisanim ravnanjem, ki se je zgodilo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, tožnik ni niti kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije.
Če nihče od dedičev ne izpolnjuje pogojev po ZDKG za prevzem zaščitene kmetije, v zakonu ni podlage za določanje nujnih dednih deležev, ampak dediči dedujejo kmetijo v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju, vsak torej svoj zakoniti dedni delež.
obstoj oporoke - spor o obstoju oporoke – napotitev na pravdo
Ker dedič zatrjuje, da predloženo pisanje zapustnice ne predstavlja oporoke, temveč iztrgane dnevniške zapise, gre za spor o tem, ali listina predstavlja oporoko. Spora zgolj z uporabo materialnega prava ni mogoče rešiti, zato je potrebna napotitev na pravdo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0059157
SZ-1 člen 98, 111, 112/1, 112/2.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev stanovanja – prenehanje najemne pogodbe – potek časa - povrnitev vlaganj – rok za izselitev – simulirana pogodba - predpogodba
Povrnitev vlaganj kot pogoj za izselitev velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, ne pa v primeru prenehanja najemne pogodbe zaradi poteka časa.
Glede na to, da je bilo dogovorjeno, da bo najemnik namesto najemnine vzdrževal hišo in okolico, najemnik nima pravice zahtevati povrnitve vlaganj.
Kadar najemna pogodba preneha zaradi poteka časa, je rok za izselitev takšen, kot je določen v najemni pogodbi; če rok ni bil dogovorjen, pa takoj oziroma v roku, ki ga določi najemodajalec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057073
OZ člen 179, 182, 299. ZPP člen 253, 253/1.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – poškodba pri smučanju – način smučanja – višina denarne odškodnine – dokaz z izvedencem – neposredno zaslišanje izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je prišlo do trka med pravdnima strankama (tožnika kot smučarja in toženca kot deskarja), je jasno, da toženec ni izbral pravilne smeri vožnje, njegovo prehitevanje pa je bilo nepravilno (sicer do trka ne bi prišlo). Vsak smučar mora smučati tako, da se lahko pravočasno zaustavi, svojo hitrost in način, vožnje mora prilagoditi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim pogojem in gostoti prometa na smučišču. Ker je prišlo do trka (kot rečeno je toženec trčil v tožnika), je prav tako jasno, da toženec ni vozil s takšno hitrostjo, da bi se lahko pravočasno zaustavil, vozil je torej prehitro.
Ker je bilo izvedensko mnenje dovolj popolno, v njem pa tudi ni bilo nasprotij ali nejasnosti in je bilo mogoče (tudi) na njegovi podlagi razsoditi, sodišče prve stopnje s tem, ko izvedenca ni zaslišalo, ni storilo kršitve določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost ali zakonitost odločitve
Odškodninska odgovornost odvetnika je pogodbene (in ne deliktne) narave.
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev, to je po prekršitvi pogodbene obveznosti. Triletni subjektivni rok torej v danem primeru ne pride v poštev, ampak bi moralo sodišče upoštevati petletni zastaralni rok.