ZDR člen 75, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 90, 90.a, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu – preklic odpovedi
Po tem, ko je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, tožena stranka tožnici ni zakonito ponovno podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Druga odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita in je sodišče pravilno ugotovilo, da je delovno razmerje tožnice pri toženi stranki trajalo do dne, ko ji je prenehalo na podlagi prve prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je zakonita.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa - pravočasno plačilo - domneva umika ugovora
Če je taksni zavezanec ravnal točno po navodilih sodišča in je sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi plačal na banki v danem roku osmih dni od prejema plačilnega naloga, niso izpolnjeni pogoji za nastop pravne posledice – domneve umika ugovora, saj je sodišče prve stopnje napačno štelo, da bi moral znesek plačane takse prispeti na sodišče v osmih dneh.
Dejstvo, da je bila tožnica poklicana v pisarno nadrejenih delavcev, v kateri so ji v razgovori predočili, da bodo v zvezi z nedopustnim vnovčenjem bonusov poklicali policijo in "sprožili ustrezne postopke", ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi katere bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podala, nedopustna.
invalidnost – invalidska komisija – izvedensko mnenje
Za zaključek, da pri tožniku ni prišlo ne do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ne do nastanka nove invalidnosti, je imelo sodišče prve stopnje vso podlago v izvedenih dokazih, in sicer v razpoložljivi medicinski dokumentaciji in v izvedenskih mnenjih invalidskih komisij, saj sta ti mnenji med seboj povsem skladi, skladi pa sta tudi z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo. Ker tožnik konkretnih dokazov oziroma medicinske dokumentacije, ki ne bi bila upoštevana ali bi bila napačno upoštevana, ne navaja, in ker bi edino takšni konkretni razlogi, če bi bili utemeljeni, lahko bili podlaga za dodatno razčiščevanje dejanskega stanja, sodišče utemeljeno ni izvedlo dokaza s sodnim izvedencem ali z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije.
prenehanje delovnega razmerja – ex lege prenehanje delovnega razmerja – invalidnost I. kategorije
Tožniku je delovno razmerje prenehalo z dnem vročitve pravnomočne odločbe ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije invalidnosti. Tega dne je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi ne glede na zatrjevano dejstvo, da je tožnik tega dne še delal pri toženi stranki. Ker mu je pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi samega zakona, njegov tožbeni zahtevek za reintegracijo in za izplačilo pravic iz delovnega razmerja ni utemeljen.
Absolutno bistveno kršitev določb postopka pomeni ravnanje sodišča, ko izda zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank v nasprotju z določbami ZPP, ne pa v primeru, kadar zamudne sodbe ne izda.
Predlogu za izvršbo je tožeča stranka res priložila izpis iz knjigovodske evidence, vendar že navedenega ni podala tudi v trditveni podlagi. Z dokazi se trditvena podlaga in zatrjevana dejstva le dokazujejo, ne more pa vsebina dokazov trditvenega bremena stranke nadomestiti.
: ZZZPB člen 4 b, 4 b/2, 70, 70/1, 70/1-4, 70/1-11. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 3.
evidenca brezposelnih oseb – izbris iz evidence brezposelnih oseb – odklonitev zaposlitve
Ker tožnica, razen zaslišanja strank, ni predlagala nobenega drugega dokaza v potrditev navedb, da ponujene zaposlitve čiščenja prostorov s skrajšanim delovnim časom ni odklonila, in ker iz zbranih listin ne izhaja, da je za delo pri čiščenju prostorov popolnoma nezmožna, zlasti glede na zmožnost opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom, je zahtevek za odpravo dokončne odločbe o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb neutemeljen.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva člen 87, 87/3.
plača – osnova za obračun plače – stalna pripravljenost
Osnovo za obračun plače za čas obvezne prisotnosti ali stalne pripravljenosti, ko zaposleni dejansko ne dela, predstavlja urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, na katero se stanje pripravljenosti nanaša, in ne urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
URS člen 155, 158. ZPIZ člen 123, 133, 133/1, 187, 190, 190/2. ZUP člen 113, 113/1, 116, 116/1.
nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu – ustavitev izplačila – povrnitev stroškov predsodnega postopka
Ustavitev izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu v primeru, ko odločitev ni bila sprejeta v postopku z izrednim pravnim sredstvom, v skladu z ustavnimi določbami o prepovedi povratne veljave lahko učinkuje le za naprej, to je od dneva izdaje odločbe dalje.
Stranka mora povrnitev stroškov predsodnega postopka zahtevati do izdaje odločbe, sicer pravico izgubi.
izvajanje dokazov – dokazno breme - uporaba pravil o dokaznem bremenu
Sodišče odloča na podlagi pravila o dokaznem bremenu šele takrat, če na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva. V primeru, ko tožeča stranka na podlagi posojilne pogodbe zahteva plačilo terjatve od toženca, ki je pogodbo podpisal kot porok in plačnik ter v spis predloži tako podpisano pogodbo, tožena stranka pa nasprotuje svoji zavezi, češ da je pogodbo podpisala zgolj kot zakoniti zastopnik družbe ter je drugi podpis na listini ponarejen, je na toženi stranki dokazno breme, da ovrže pristnost podpisa.
Izjavo volje za sklenitev pogodbe lahko stranki izrazita z vsakim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja za sklenitev pogodbe obstoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061883
ZOR člen 99, 99/2, 227. ZPP člen 7, 212.
pravno odločilna dejstva – pogodbena kazen – skupen namen pogodbenih strank – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – zamudne obresti
Obveznost tožene stranke ima naravo nedenarne obveznosti. Zamudne obresti, ki jih vtožuje tožeča stranka, pa so kot civilna sankcija predpisane zgolj za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058318
SZ člen 147, 147/1, 150, 150/1. ZOR člen 383, 384, 384/1, 384/2. ZPP člen 190, 190/1.
najemna pogodba - nepremagljive ovire - zastaranje - odtujitev stvari med pravdo
Tožeča stranka je toženki obljubljala prodajo stanovanja, po preteku vseh rokov pa ji te pravice ni več priznala, zato toženka tudi ni zamudila roka za uveljavljanje pravice do najema istega stanovanja.
zemljiškoknjižno dovolilo – pridobitev lastninske pravice z odločbo
Zemljiškoknjižno dovolilo se zahteva le za prenos lastninske pravice s pravnim poslom. V konkretni zadevi je predlagateljica pridobila lastninsko pravico na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe upravnega organa.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – poprava tožbe – odgovor na popravljeno tožbo
Ko sodišče tožnika s sklepom pozove na odpravo nesklepčnosti, takšen sklep vroči tudi tožencu, pri čemer mora sodišče nato tožbo, če je nesklepčnost pravočasno odpravljena, vnovič vročiti v odgovor. Šele če je toženec tudi ponovno pasiven, lahko sodišče ob izpolnitvi drugih pogojev iz 1. odstavka 318. člena ZPP izda zamudno sodbo. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje po popravljeni tožbi toženi stranki roka za odgovor sploh ni določilo, je pa tožena stranka na tožbo odgovorila, odgovorila je tudi na popravljene navedbe. Za izdajo zamudne sodbe zato ni bilo več pogojev, pač pa bi moralo sodišče prve stopnje v celoti izdati „navadno“ sodbo in napraviti dokazno oceno tudi glede samega obstoja terjatve, ne pa le v zvezi z zapadlostjo terjatve. V podani situaciji tudi glede glavne stvari oziroma glede obstoja terjatve ni mogoče odločati z zamudno sodbo.
denacionalizacijski postopek – stroški postopka – uporaba določb nepravdnega postopka
Za odločanje o stroških denacionalizacijskega postopka se uporabljajo predpisi o postopku, ki se uporablja pred organom za denacionalizacijo. Tako se za denacionalizacijske postopke, ki jih vodijo upravni organi uporabljajo določila ZUP za postopke, ki jih vodijo okrajna sodišča v nepravdnem postopku pa se uporabljajo določila 35. in 36. člena Zakona o nepravdnem postopku.
V nepravdnem postopku se stroški ne plačujejo po uspehu, kar je sicer pravilo v pravdnem postopku.
URS člen 15, 15/3, 19, 19/3, 51, 51/3. ZDZdr člen 39.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – presoja pogojev
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.
nepravočasna pritožba – pravočasnost pritožbe zoper sklep o dedovanju – poseg v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep
Pritožbe, ki jo dedič vloži po izteku zakonskega roka, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, če bi s tem poseglo v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Takšna pritožba se zavrže.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058957
ZD člen 212, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2.
spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – kolizija originarno pridobljene pravice in vpisa v zemljiško knjigo
Pri pridobitvi skupnega premoženja zakoncev z delom v času njune zakonske zveze gre za originaren način pridobitve lastninske pravice (po samem zakonu), vendar pa je v primeru, ko glede določenih nepremičnin, katere naj bi bile skupno premoženje, iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno lastninsko stanje, kot se zatrjuje, verjetnejša pravica, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Šteje se, da je zemljiškoknjižno stanje točno, pri čemer je mogoče dokazovati nasprotno.