1. odstavek 72. člena ZDen določa, da se odškodnine, dane za premoženje, ki je bilo podržavljeno na način, določen v 5. členu ZDen, upoštevajo, če so presegle 30 % vrednosti podržavljene nepremičnine. Način, kako se upoštevajo, je treba določiti v skladu s temeljnim načelom poprave krivic in pravičnostnim načelom izravnalne pravičnosti.
Pri zavarovanju odgovornosti začetek zastaranja terjatve zavarovanca nasproti zavarovalnici ni vezan na okoliščino, kdaj po vloženi tožbi je zavarovanec plačal odškodnino oškodovancu oziroma kdaj je bil zavarovancu znan celoten obseg škode (1. odst. 361. čl. ZOR in 1. odst. 336. čl. OZ). V skladu z določbo 4. odst. 380. čl. ZOR zastaranje namreč začne teči, ko zavarovanec prejme odškodninsko tožbo. Citirana določba tako ureja dva (podobna) zakonska dejanska stana, ki sta samostojna in med seboj neodvisna (različna), z enako pravno posledico. Prvi veže zastaranje na dan, ko je oškodovanec od zavarovanca sodno zahteval odškodnino, drugi pa na dan plačila odškodnine oškodovancu. Če bi bil začetek zastaralnega roka (vedno) vezan na dan, ko bi zavarovanec škodo povrnil, bi bila nepotrebna določba, da zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici začne teči od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino oziroma bi zakonodajalec drugače oblikoval citirano zakonsko določbo.
regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda - restriktivno tolmačenje pojma težko nadomestljive škode – tehtanje interesov strank – kontradiktorni postopek
Značilnost regulacijske začasne odredbe je pokrivanje s tožbenim zahtevkom (in je značilna za motenjske spore), ki ravno zaradi tega terja zelo restriktiven pristop in je opravičljiva le z namenom preprečitve nasilja ali nastanka težko nadomestljive škode. V takšnih primerih je dejansko treba upoštevati tudi položaj tožencev kot dolžnikov, saj se z ugoditvijo tovrstnim predlogom na nek način prejudicira odločitev o zahtevku. Vendar pa to velja le v primerih, ko ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče odpraviti posledic izdane začasne odredbe.
Na podlagi 5. odst. 168. čl. ZIZ je mogoče zahtevati vpis lastninske pravice zgolj na dolžnika, ne pa na tretjega, v korist katerega je dolžnik neodplačno razpolagal (in zoper katerega upnik uveljavlja zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po 255. čl. OZ).
Glede na zatrjevano (mandatno) pogodbeno razmerje med tožnikom in drugo toženko, pri čemer naj bi šlo plačilo nagrade preko prve toženke, slednja ne more biti solidarno odgovorna za obveznost iz pogodbe. OZ v določbah o neupravičeni obogatitve, na katerih tožnik utemeljuje svoj zahtevek proti obema, solidarne obveznosti namreč ne pozna, za kaj takega pa tudi ni pogodbene podlage.
OZ člen 179, 182, 943. URS člen 14, 22. ZPP člen 8.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zmanjšanje življenjske aktivnosti – degenerativne spremembe – škodni dogodek kot sprožilni dejavnik – zamuda – razmerje do zavarovalne pogodbe
Odmero odškodnine zaradi prestanih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja duševne aktivnosti upravičujejo okoliščine, da so sicer degenerativne spremembe pri tožniku nastopile prej, kot pa bi, če poškodbe ne bi bilo.
Zahtevek za podajo izjave volje spada med dajatvene zahtevke. Pri tem mora tožnik želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzeti v tožbeni predlog, vendar pa mora zahtevek oblikovati kot dajatveni zahtevek.
motenje posesti – izpraznitev prostora na podlagi sklepa o izvršbi – protipravno motenje posesti
Ravnanje izvršitelja, ki je poslovni prostor spraznil na podlagi sklepa o izvršbi, ne bi predstavljalo protipravnega motenja posesti le, če bi se sklep o izvršbi nanašal na tožnika kot dolžnika.
vodstvo glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – sklep o ločenem obravnavanju zahtevkov – nevezanost na predlog stranke – nedovoljena pritožba
Stranka lahko predlaga združitev ali ločitev pravd, vendar sodišče na to ni vezano. Gre za sklepa procesnega vodstva, zoper katera ni posebne pritožbe.
stvarna pristojnost – pristojnost v sporih za objavo odgovora ali popravka – vložitev tožbe, vezane na rok, pri nepristojnem sodišču – nevednost ali očitna pomota vložnika
Če stranka pošlje tožbo nepristojnemu sodišču, si v nobenem primeru s tem ne varuje roka. Tožba bo pravočasna le, če jo bo nepristojno sodišče pravočasno poslalo pristojnemu sodišču, to pa jo prejelo pred potekom roka za njeno vložitev. Vprašanje, ali vlogo, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana pristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, upoštevati ali ne, je odvisna le od nevednosti in očitne pomote vložnika, ne pa tudi od obveznosti sodišča, da tožnika o njegovi napaki takoj obvesti oziroma tožbo takoj pošlje pristojnemu sodišču.
Ker je toženec pri speljevanju s parkirnega mesta na javni površini zadel parkirano vozilo in odpeljal s kraja nezgode, ne da bi obvestil oškodovanca, je izgubil zavarovalne pravice.
SZ-1 res ne določa časa, v katerem mora stranka, ki ima svojo nepremičnino, to izdelati do te mere, da je primerna za življenje, a 15 let le predstavlja takšno obdobje, da je utemeljeno pričakovati, da bi tisti, ki ima namen ustvariti dom - stanovanje v tem obdobju to tudi ustvaril, predvsem od dejstvu, da je toženka že izdelala fasado in okolico hiše, ne pa tudi stanovanjskih prostorov. Zakon varuje najemnika, ki plačuje neprofitno najemnino, a le v razumnih mejah, ki ne smejo dopustiti zlorabe pravic.
Kljub temu, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku razveljavljena, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker ni ravnala krivdno oziroma ker odpovedi ni podala, ker bi želela tožniku škodovati.
ZKolP člen 16. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja člen 50, 50/2, 66, 66/3.
jubilejna nagrada – kolektivna pogodba – odpoved kolektivne pogodbe
Ker je tožnik izpolnil 20 let skupne delovne dobe, ko je bil normativni del kolektivne pogodbe, ki je bila odpovedana, še zmeraj v veljavi, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade utemeljen.
plačilo za delo – dežurstvo – pogodba o delu – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Ker sta se stranki v pogodbi o delu v skladu z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij lahko dogovorili za plačilo dežurstva in ker tožnik veljavnosti pogodbe o delu ni izpodbijal, njegov tožbeni zahtevek za višje plačilo, kot je bilo dogovorjeno, ni utemeljen.
Pogodba je v delu, kjer je dogovorjena bodoča obveznost preživljanja, po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Prav zaradi te aleatornosti sta pogodbeni stranki nase prevzeli riziko, da izpolnjene obveznosti toženke po vrednosti morebiti ne bodo ekvivalentne izročenemu premoženju. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev.
Ker sta toženca vložila obravnavano odškodninsko tožbo v roku treh mesecev od pravnomočnega zaključka kazenskega postopka (ustavitev zaradi umika predloga za pregon), se šteje, da je bilo z uveljavitvijo premoženjskopravnega zahtevka zastaranje pretrgano in zato obravnavana tožba pravočasno vložena.
Po prostem preudarku sodišče lahko določi višino odškodnine, če bi bila le-ta ugotovljiva z nesorazmernimi stroški, ali je ne bi bilo mogoče ugotoviti. Tožnik pa ni dokazal nastanka oz. obstoja materialne škode, zato se vprašanje višine, ki se lahko določi po prostem preudarku, niti ne pojavi.
funkcionalno zemljišče - prodaja funkcionalnega zemljišča – razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem – javna površina – ničnost pogodbe – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice ex lege - dopustnost pogodbenega predmeta
Sodišče prve stopnje je prepričljivo utemeljilo, zakaj šteje, da sporni nepremičnini, ki sta bili predmet izpodbijane pogodbe, predstavljata funkcionalno zemljišče (to je stavbno zemljišče, potrebno za redno rabo objekta) in da zato drugotožena stranka s temi nepremičninami ne bi smela prosto razpolagati. Toženi stranki sta namreč z izpodbijano pogodbo razpolagali s funkcionalnim zemljiščem, ki sodi k stavbi tožnikov. Funkcionalno zemljišče ali njegov del pa nista v samostojnem pravnem prometu. Funkcionalno zemljišče sodi k stavbi, za katero je določeno, in tvori z njo neločljivo celoto. Funkcionalno zemljišče, ki naj zaokroži določeno stavbno zemljišče postane njegov sestavni del in ga potem ni več mogoče dodeljevati samostojno ali samo k delu nekdaj skupne parcele. Pogodba, s katero se s takim zemljiščem razpolaga ne v korist parcele, za katero je bilo funkcionalno zemljišče določeno, pa je nična. Gre namreč za razpolaganje s predmetom, ki ni več v samostojnem pravnem prometu (47. člen ZOR).