ZD člen 15, 25, 25/2, 214. ZPP člen 286b, 291/2, 339/2-8.
uveljavljanje kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje – vrednost zapuščine – taksna odmera – obrazložitev sklepa o dedovanju – nižji standardni obrazložitve – zakoniti dedič
Na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato bi pritožnika morala nanjo opozoriti takoj, ko jo je sodišče prve stopnje zagrešilo, to je, ko je sprejelo sklep o pridržanju izdaje sklepa o dedovanju.
Zapuščinski postopek je eden od nepravdnih postopkov, kjer so standardi za obrazložitev odločbe nižji od standardov v pravdnem postopku. Tako se je ustalila sodna praksa, da v zapuščinskih postopkih v sklepu o dedovanju ugotovitve vrednosti čiste zapuščine ni potrebno posebno utemeljevati v obrazložitvi.
začasna odredba - narok v postopku zavarovanja terjatev – narok v postopku izdaje začasne odredbe – dokazni standard verjetnosti – verjetnost kot dokazni standard
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče dolžno priti do neke primerne kvantitete in kvalitete trditvenega in dokaznega gradiva. Kadar stranka uveljavlja dejanske okoliščine, ki so za odločitev očitno zelo relevantne, pa o njih listinskih dokazov ni, razlogi nasprotnika pa niso prepričljivi ali pa jih sploh ni, je sodišče dolžno z izvedbo še drugih predlaganih dokazov ugotoviti, ali obstajajo zatrjevane pravno odločilne okoliščine, ki bi lahko dokazovale obstoj zatrjevanega razloga iz 1. odstavka 270. člena ZIZ.
Ob upoštevanju določbe 2. odstavka 29. člena ZIZ v zvezi s členom 239 ZIZ v postopku zavarovanja sodišče opravi narok le tedaj, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Ker je tožnik v potrditev zatrjevanih dejstev o obstoju njegove terjatve predlagal tudi zaslišanje strank, bi moralo sodišče prve stopnje ta dokaz izvesti, zato bi bila oprava naroka smotrna in potrebna.
URS člen 15, 15/3, 19, 19/3, 51, 51/3. ZDZdr člen 39.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – presoja pogojev
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.
nepravočasna pritožba – pravočasnost pritožbe zoper sklep o dedovanju – poseg v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep
Pritožbe, ki jo dedič vloži po izteku zakonskega roka, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, če bi s tem poseglo v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Takšna pritožba se zavrže.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0060028
ZOZP člen 1a, 1a/1, 1a/1-1, 2a, 15.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje za škodo povzročeno tretjim osebam – nesreča – obseg odgovornosti – lastnik vozila – uporabnik vozila – škoda povzročena z uporabo vozila
Lastnik vozila in zavarovalnica, pri kateri je vozilo zavarovano, odgovarjata le za škodo tretjim, ki nastane z uporabo vozila. Zato toženi stranki nista odgovorni tožniku za škodo, ki sta jo povzročila voznik in uporabnik toženkinega vozila s tem, da sta z brcami in pestmi poškodovala tožnikovo vozilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058979
ZOR člen 56. OZ člen 41. ZPP 7, 350, 350/2.
posojilna pogodba – poslovna nesposobnost – sposobnost za razsojanje – prava pogodbena volja – ničnost pogodbe – pritožbeni preizkus – trditve strank
Pogoj za veljavnost pravnega posla je poslovna sposobnost, sposobnost za razsojanje pa je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je prav tako predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Ker toženka v času sklepanja pogodb ni bila sposobna za razsojanje, ni mogla izraziti prave pogodbene volje, sklenjeni pravni posli pa so nični, zato tožnik ne more uspeti z zahtevkom za izpolnitev na pogodbeni podlagi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061883
ZOR člen 99, 99/2, 227. ZPP člen 7, 212.
pravno odločilna dejstva – pogodbena kazen – skupen namen pogodbenih strank – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – zamudne obresti
Obveznost tožene stranke ima naravo nedenarne obveznosti. Zamudne obresti, ki jih vtožuje tožeča stranka, pa so kot civilna sankcija predpisane zgolj za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti.
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-1, 36, 36/3. OZ člen 990, 1003.
družba z omejeno odgovornostjo - delitev poslovnega deleža - vpis skupnega poslovnega deleža na podlagi pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža
Skupni poslovni delež s pogodbo ni mogel nastati, ker to ni bilo dogovorjeno, prav tako pa ni mogel nastati na podlagi drugega pravnega dejstva, saj zakon ali družbena pogodba takšne posledice za položaj v obravnavani zadevi ne predvidevata.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 118, 118/1, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – zloraba bolniškega staleža – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – odločanje po uradni dolžnosti – načelo dispozitivnosti
V primeru, ko se delavec naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja zaposli pri drugem delodajalcu, ne zadošča zgolj ugotovitev, da je delovno razmerje trajalo do zaposlitve pri drugem delodajalcu, temveč je treba ugotoviti, s katerim dnem je prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, saj ni nujno, da se datum prenehanja delovnega razmerja in datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi ujemata. Na podlagi dejstva, da je delavec sicer zaposlen pri drugem delodajalcu, da pa pogodba o zaposlitvi še vedno velja, ima delavec pravico vsaj do zahtevka za plačilo razlike v plači.
Delavcu se v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. odstavka 118. člena ZDR dosodi tudi odškodnino, ne glede na to, da delavec ne postavi odškodninskega zahtevka, temveč vztraja pri reintegracijskem zahtevku.
ZPP člen 67. ZDPra člen 1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 152, 152/3.
zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka – pravilnost sodne odločbe, ki je podlaga za vpis – vložena izredna pravna sredstva – ovira za vpis – RS kot stranka v postopku – zastopanje RS
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti sodne odločbe, ki je podlaga za vpis, na odločitev o predlogu za vpis pa tudi ne more vplivati vložena revizija, saj je dovolj pravnomočnost odločbe.
zemljiškoknjižno dovolilo – pridobitev lastninske pravice z odločbo
Zemljiškoknjižno dovolilo se zahteva le za prenos lastninske pravice s pravnim poslom. V konkretni zadevi je predlagateljica pridobila lastninsko pravico na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe upravnega organa.
predznamba pridobitve lastninske pravice na delu nepremičnine – nevzpostavljenost etažne lastnine – etažna lastnina – ovira za vpis – zaznamba prepovedi obremenitve in odsvojitve
Ker predlagatelja predlagata vknjižbo predznambe lastninske pravice na delu nepremičnine in pripadajočih delih skupnih prostorov, naprav in delov ter skupnih zemljišč, v zemljiški knjigi pa na sporni nepremičnini etažna lastnina še ni ustanovljena, takšnemu predlogu ni mogoče ugoditi. Predlagatelja predlogu tudi nista predložila listine, iz katere bi izhajalo, da je etažna lastnina ustanovljena.
postavljen tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – napake opravljenega dela
Sodišče je odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, saj je toženi stranki v plačilo naložilo manjši znesek, kot znaša tožbeni zahtevek, in v okviru tožbene podlage, ki jo je tožeča stranka navedla v pripravljalni vlogi z dne 27.11.2007.
prikrajšanje nujnega deleža - vračanje daril v zapuščino – spor o dejstvih – napotitev na pravdo – obseg tožbe
Na pravdo napoteni dedič ni vezan na vsebino napotitvenega sklepa. Tožbeni zahtevek lahko postavi ne glede na to, kako se glasi napotitveni sklep, saj zapuščinsko sodišče dediču ne more določati vrste in obsega tožbe, kadar je potrebno zapuščinski postopek prekiniti zato, ker so med dediči sporna določena vprašanja dejanske narave.
O vrnitvi daril (zaradi prikrajšanja nujnega deleža) lahko zapuščinsko sodišče odloči le tedaj, če je obdarjenec udeleženec zapuščinskega postopka in če priznava zahtevo za vrnitev darila. Če te zahteve ne priznava, lahko nujni dedič uveljavlja zahtevo za vrnitev darila le v pravdi.
OZ člen 171, 185. ZPP člen 108, 108/1. ZUE člen 13.
odškodninska soodgovornost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – kriteriji za odškodninsko odgovornost - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve – razžalitev - poprava tožbe
Po določbi 14. člena ZPP je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Sodišče prve stopnje je zato imelo materialnopravno podlago za ugotavljanje prispevka tožnika k nastanku tu vtoževane škode.
Odškodnino za duševne bolečine zaradi razžalitve je prisojena za duševne bolečine, ki jih oškodovanec zaradi razžalitve trpi. Sama razžalitev še ne daje podlage za prisojo odškodnine.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost imetnika motornega vozila – trčenje motornega vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – nepričakovanost ravnanja oškodovanca – merilo skrbnega človeka – skrben človek – vmesna sodba
Namen izdaje vmesne sodbe po določilu 315. člena ZPP je, da sodišče v zapleteni zadevi, ko je stvar glede na podlago zrela za odločitev, o njej odloči s posebno sodbo, da ne bi po nepotrebnem nastajali dodatni stroški z dolgotrajnim dokaznim postopkom glede ugotavljanja višine škode, v primeru, če bi se izkazalo, da zahtevek že po temelju ni utemeljen. Pogoj za izdajo vmesne sodbe je, da je zahtevek sporen po temelju in po višini, stvar pa ni zrela za končno odločitev. Če sodišče oceni, da temelj tožbenega zahtevka ni podan, mora o zadevi odločiti s končno sodbo in ne z vmesno sodbo.
Objektivno odgovorna oseba se lahko razbremeni svoje odgovornosti po 2. odstavku 153. člena OZ zgolj, če hkrati izkaže izpolnjenost vseh predpostavk po tej določbi, torej, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, da je bilo dejanje nepričakovano ter da se njegovi posledici ni dalo izogniti. Ni dovolj, če objektivno odgovorna oseba dokaže, da na potek dogodkov ni mogla vplivati tako, da bi škodo preprečila in če dokaže, da se škodnim posledicam ni mogla izogniti, temveč mora dokazati tudi, da je bilo dejanje nepričakovano. Pri tem je odločilno merilo skrbnega človeka.
pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – premoženje družbe – lastnik aktivnega premoženja izbrisane družbe - odpoved dedovanju - prehod lastninskega deleža na družbi s trenutkom smrti pokojnega na RS
Sklep o dedovanju je sodna odločba in na podlagi sodne odločbe se lastninska pravica pridobi s pravnomočnostjo te odločbe (42. člen SPZ).
Ker je po veljavni zakonodaji odvisno, kdo postane lastnik aktivnega premoženja iz registra izbrisane gospodarske družbe, od vzroka izbrisa družbe iz registra, torej na kakšen način in po kakšnem postopku je družba prenehala, ostane odprto tudi vprašanje, kdo je po izbrisu družbe B. postal dejanski lastnik obravnavanega stanovanja, ki je bilo očitno v lasti navedene družbe ob njenem izbrisu iz registra.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 39, 39-3.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva izbrisnega razloga – poslovni naslov – dovoljenje lastnika za dovoljenja za poslovanje za določen čas – dokaz negativnega dejstva
Ne pomeni, da enkrat dano dovoljenje lastnika objekta za poslovanje pravne osebe na tem naslovu izključuje obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Dovoljenje je namreč lahko dano tudi le za določen čas (npr. z najemno pogodbo sklenjeno za določen čas), zato je dejstvo neizdaje dovoljenja za poslovanje pravne osebe na tem naslovu treba razumeti tudi v primeru, če pravna oseba tega dovoljenja lastnika objekta nima več.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.
Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem, saj strokovno presojo potrebnosti sprejema na zdravljenje opravi sprejemni zdravnik v psihiatrični ustanovi.
razlaga nejasnih pogodbenih določil – obvezno zdravstveno zavarovanje – obvestilo o spremembi statusa – primeren način obveščanja o spremembi
V 30. členu Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje je določeno, da morajo zavarovanci med drugim sporočiti zavodu spremembe v statusu v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Ni določeno, da morajo to storiti v pisni obliki ali predložiti ustrezno potrdilo. Ob pravilni razlagi navedene določbe splošnih pogojev bi zato zadoščalo, da je toženka na primeren način obvestila tožečo stranko o spremembi statusa. Kot primeren način je nedvomno šteti tudi ustno sporočilo o spremembi statusa, podano na sedežu tožeče stranke pristojni osebi.
Pritrditi je pravnim stališčem toženke, da je treba splošne pogoje v nejasnih določilih razlagati v njeno korist, prav tako pa ustrezno ovrednotiti ravnanje pooblaščenih oseb pri tožeči stranki kot profesionalni organizaciji, ki je te splošne pogoje sprejela, ter toženke, ki jih je morala sprejeti na drugi strani.