finančni leasing – končni kupec pri finančnem leasingu
Za finančni leasing gre, ko se nakup določene stvari v razmerju do končnega kupca pravnoformalno sprovede tako, da prodajalec stvar proda leasingodajalcu, ta pa jo proda naprej leasingojemalcu tako, da jo leasingojemalec od leasingodajalca vzame v najem za določen čas, pri čemer s plačilom zadnjega obroka najemnine leasingojemalec postane tudi lastnik te stvari.
pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom (pogodbo) se po 1. odst. 49. člena SPZ zahteva vpis v zemljiško knjigo. Zanj pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s SPZ ter zemljiškoknjižnimi predpisi. V obravnavanem primeru sodeč po podatkih zemljiške knjige ta ni bil opravljen. Zato se premoženje še vedno šteje za zapustnikovo.
ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - odpoved zastaranju – pripoznava zastaranega dolga
Ker se je tožeča stranka sklicevala v trditvenih navedbah izključno na učinek pretrganja zastaranja, ob tako pomanjkljivih trditvah izstavljenim izpiskom odprtih postavk, s katerimi sta računovodski službi pravdnih strank usklajevali knjigovodsko stanje, ni mogoče pripisati učinka odpovedi zastaranja s strani tožene stranke.
Da bi tožeča stranka uspešno ovrgla ugovor zastaranja, bi morala zatrjevati in dokazati, da je bilo zastaranje posameznih terjatev pretrgano še pred iztekom zastaralnega roka tako, da do vložitve predloga za izvršbo, katerega je šteti kot tožbo, še ni iztekel zastaralni rok. Že zastarano terjatev pa bi tožeča stranka lahko uspešno sodno uveljavljala le, v kolikor bi ponudila trditve in dokaze, da se je tožena stranka odpovedala zastaranju v smislu 365. in 366. čl. ZOR. Za tovrstno pripoznavo zastaranega dolga pa je predpisana strožja oblika kot za pretrganje zastaranja po 387. čl. ZOR. Poleg pisne oblike tovrstne izjave je predpostavka tudi, da je izjavo podala oseba, ki ima zato izrecno pooblastilo, saj gre za odpoved materialnega upravičenja tožene stranke
SPZ člen 11, 11/1, 65, 65/2, 105, 105/1, 105/3, 105/4, 105/5, 266, 266/1, 276. ZTLR člen 13, 13/2, 18.
nepremičnina v etažni lastnini - prepoved zahtevka za delitev solastnine na skupnih delih - skupni deli nepremičnine v etažni lastnini - posamezni del zgradbe
Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu nepremičnine, zato lahko vsak etažni lastnik solastninsko pravico na skupnem delu zgradbe, kar vključuje tudi dvorišče, prenese le skupaj s posameznim delom zgradbe, ki ga ima v izključni lasti.
kršitev avtorskih pravic – odškodnina zaradi kršitve avtorskih pravic – civilna kazen – prepoved uporabe fotografije – objava sodbe – avtorsko delo – založniška pogodba – pogodba o naročilu avtorskega dela – pravica reprodukcije in distribuiranja
Za odločanje o zahtevanem avtorskopravnem varstvu funkcija odgovornega urednika ni odločilno dejstvo. Prvo sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tretji toženec v poslovnem odnosu s tožnikom deloval kot direktor druge tožene stranke in ne kot fizična oseba. Zato je pravilno ugotovilo, da sam ni bil kršilec tožnikovih avtorskih pravic, pač pa je bila to le druga tožena stranka, za katero je deloval kot odgovorna oseba.
Za obračunavanje primerne vrednosti uporabe fotografije, za katero se zavzema tožeča stranka (honorar za posamezno obliko avtorskega dela pomnoženo s številom kršitev) ni osnove v ceniku DPFS. Zato obsega oglaševanja po državah prvo sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, tudi če bi bil cenik edino upoštevna okoliščina, pa po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni.
Če navedbe v tožbi nasprotujejo predlaganemu dokazu, ko je listina glede obstoja obveznosti netočno povzeta, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Drugotožena stranka – delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – bi morala tožniku zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Podana je njena odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delodajalcu, kateremu je bil odstopljen, ker mu predhodno ni zagotovila preventivnega zdravstvenega pregleda, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov dela in ker tožniku ni omogočila oprave izpita iz varstva pri delu.
V postopku za plačilo pogodbene kazni mora tožeča stranka dokazati kršitev pogodbene obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja, tožena stranka pa mora za razbremenitev dokazati ekskulpacijske razloge po 240. členu OZ.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVZD člen 5, 27, 27/1.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini – nepremoženjska škoda
Za obstoj odgovornosti tožene stranke zadošča že ugotovitev, da je škoda posledica nevarne dejavnosti (delo na aluminijasti lestvi, ki je bila mokra in drseča in postavljena v jašku globokem 1,80 cm, tožnik pa tudi ni prispeval k nastanku poškodbe, saj se je moral gibati po lestvi, pri čemer je nosil potrebna zaščitna sredstva in sicer škornje in rokavice). Za to škodo kot nosilec te dejavnosti odgovarja tožena stranka, četudi bi sodišče na podlagi izsledkov izvedenca ugotovilo, da je tožena stranka ravnala v skladu s predpisi.
Pravdna stranka, ki želi uveljaviti pravico, izvirajočo iz pogodbe, mora dokazati pravno nasledstvo pogodbene stranke. Tega pa ne dokazujejo enaka dejavnost, isti sedež, pravica sodelovanja v organih upravljanja pogodbenice in podobne okoliščine. Pravno nasledstvo pravnih oseb se presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb, zato bi morala tožeča stranka pravno nasledstvo izkazati z vpisi v sodni register.
ZIZ člen 1, 1/2. ZOSRL člen 201. PZ člen 849, 860, 861, 864.
izvršba na letalu - subsidiarna uporaba pz in ziz - prodaja zrakoplovov - izvršba na nepremičnine
Pri izvršbi na letalu je potrebno primarno uporabiti določbe ZOSRL, subsidiarno pa določbe Pomorskega zakonika o izvršbi na ladjah ter določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju.
kupoprodajna pogodba – plačilo na obroke – način plačila – trajnik preko banke
Tožena stranka, ki je vedela za višino in zapadlost svojih obveznosti, je bila dolžna spremljati, ali je trajni nalog, ki ga je dala banki, bil realiziran ali ne. V kolikor pa ji je zaradi nepravilnega poslovanja banke nastala škoda, bo to škodo morala uveljavljati neposredno pri banki.
zemljiškoknjižno dovolilo – vknjižba lastninske pravice – veriga pogodb – overjen podpis osebe, katere pravice se prenaša
Prvostopno sodišče se na podlagi predloženih listin ne more sklicevati na to, da predlagatelj ni vložil vseh potrebnih listin oziroma, da ni predložil izvirnika soinvestitorske pogodbe s prilogo, na kateri bi bil overjen podpis osebe, katere pravice se prenaša. Na soinvestitorski pogodbi in dodatku k njej ni zemljiškoknjižnega dovolila, ki bi bilo podlaga za vknjižbo. Predlagatelj je sodišču predložil verigo pogodb ter zemljiškoknjižna dovolila z overjenimi podpisi oseb, katerih pravice se prenašajo.
zamudna sodba - izostanek z naroka - sodba zaradi izostanka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protiustavnost
Ker je 2. odstavek 282. člena ZPP, uveljavljen z novelo ZPP-D, protiustaven, je sodba zaradi izostanka obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.
Kazenska ovadba pomeni obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ovadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoče dokazovati dejstev, ki so v njej navedena. Ovadbe sicer pogosto vsebujejo pomembne podatke in navedbo pomembnih dejstev, vendar je ta dejstva treba šele dokazovati. Ovadba praviloma ni vir za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev kot so to npr. obdolženčev zagovor, izpovedbe prič, izvedencev, listine in drugi dokazi. S kazensko ovadbo se predvsem dokazuje dejstvo, da je bilo konkretno kaznivo dejanje ovadeno. Bistvena razlika med kazensko ovadbo in obvestilom na podlagi II. odst. 148. člena ZKP je tudi v tem, da je kazenska ovadba podana povsem prostovoljno in samoiniciativno. Zato kazenske ovadbe, čeprav jo je podala priviligirana priča, ki se je pozneje odrekla pričanju, ni mogoče šteti za nedovoljen dokaz in jo uvrstiti med dokazne prepovedi po 8. točki I. odst. 371. člena ZKP.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007088
URS člen 33. ZIZ člen 65, 65/3, 64, 65, 66. SPZ člen 37, 92. OZ člen 164, 164/1, 164/2. ZPP člen 181, 181/2, 181/3.
tožba na nedopustnost izvršbe – lastninska pravica – naturalna odškodnina – vmesni ugotovitveni zahtevek v razmerju do dajatvenega zahtevka
Vložitev predloga za izvršbo ne predstavlja nedopustnega ravnanja, prav tako pa ne predstavlja nedopustnega ravnanja vztrajanje pri izvršbi.
Z dajatveno tožbo zahteva tožnik od sodišča, naj toženca obsodi, da v korist tožnika nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Vsebina tožbenega zahtevka pri dajatveni tožbi je torej obligacija, za katero tožnik zatrjuje, da jo je toženec v njegovo korist dolžan izpolniti.
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožeča stranka lastnica navedenega vozila, je v razmerju do dajatvenih tožbenih zahtevkov prejudicialnega značaja. Gre torej za vmesni ugotovitveni zahtevek po 3. odstavku 181. člena ZPP.
Lastninska pravica res daje pravico lastniku, da ima stvar v posesti, jo uporablja in uživa, vendar pa lahko zakon določi omejitev uporabe, uživanja in razpolaganja. Tako je prav v določbah ZIZ (pri izvršbi na premičnine zaradi izterjave denarne terjatve) podlaga za omejitev lastninskopravnih upravičenj.
založitev predujma za izvedenca - podaljšanje roka za položitev predujma – sodni rok - ustavitev postopka - umik predloga
Ker predlagatelj predujma za izvedenca v danem roku ni plačal, niti ni podal predloga za podaljšanje sodnega roka za položitev predujma, je sodišče utemeljeno štelo, da je predlagatelj predlog umaknil in ustavilo postopek.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – načelo proste presoje dokazov – dokazna vrednost listine – dokazna vrednost priče – substancirani dokazni predlogi – materialno procesno vodstvo
Civilni pravdni postopek ne pozna nobenih dokaznih pravil, zato je dobavo blaga mogoče dokazovati tudi na drug način in ne samo z listinam. V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov, zato listine tudi sicer niso nujne. Listina je sicer res najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo, kar pa ne pomeni, da tožeča stranka spornih dobav blaga ne bi mogla dokazati s predlaganimi pričami.
Stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, mora prej navesti, o čem naj priča. Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem prič, tudi z morebitno navedbo imen prič in njihovih naslovov, ne zadošča.
Očitek pritožnika sodišču prve stopnje, da bi ga moralo pozvati v smislu konkretizacije dokaznega predloga, presega zahtevo o materialnem procesnem vodstvu. Substanciranje dokaznega predloga je namreč del dokaznega bremena stranke.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – regulacijska začasna odredba
ZIZ in na njem temelječa sodna praksa priznavata regulacijske odredbe izključno v zavarovanje nedenarnih terjatev. Začasne odredbe v zavarovanje denarnih terjatev pa služijo le zagotovitvi (premoženja) za bodočo izvršbo.
Upnik v zavarovanje svoje denarne terjatve ne more predlagati takšnega sredstva, ki meri na še neobstoječe dolžnikovo premoženje, na način, da naj se dolžniku naloži, da ustrezno poskrbi za njegovo pridobitev. Takšno sredstvo daleč presega namen zavarovanja denarne terjatve in nedopustno omejuje poslovno sposobnost pravnega subjekta.
Tožba z vsebinskimi materialnopravnimi pomanjkljivostmi terja, da se sodnik aktivno vključi v spor v smislu sodniške razjasnjevalne dolžnosti oz. materialno procesnega vodstva.
Sodnik mora strankam pomagati ponuditi ustrezno gradivo, sam pa ga ne sme nadomeščati, saj mimo zatrjevanih dejstev ne sme.