Izrek vsebuje konkretno pravno pravilo, ki je, kot vsako pravno pravilo, predmet razlage. Tako je najmanj zato, ker jezik s stvarnim svetom ni istoveten, marveč predstavlja njegovo komunikacijsko preslikavo. Ko je govor o običajnih predmetih stvarnega sveta, zadošča, da so ti opisani z običajnim jezikom.
ZOR člen 190. SZ člen 27, 27/4, 31. ZPP člen 76, 76/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – pasivna legitimacija – procesna legitimacija – aneks k pogodbi o upravljanju – trditveno breme v zvezi z veljavnostjo pogodbe
Pritrditi gre tožnici, da je pravočasno navajala, da je bila z aneksom k pogodbi dogovorjena nova cena storitve varovanja, vendar pa bi morala glede na ugovor toženke, da aneksa k pogodbi o upravljanju ni podpisala, čeprav je bila takrat že lastnica poslovnega prostora, in je zato ne zavezuje ter tako ni dolžna plačati storitve po višji ceni na m2, pojasniti, zakaj je aneks veljavno sklenjen in jo zavezuje, pa tega ni. Tožnica bi morala zatrjevati in dokazati, da so tudi aneks podpisali lastniki, katerih deleži presegajo več kot polovico vrednosti nepremičnine.
Čeprav toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala ugovora pasivne legitimacije, mora sodišče presoditi, ali sta stranki v takšnem materialnopravnem razmerju, ki tožnico upravičuje do pravne posledice, ki jo zasleduje z uveljavljenim tožbenim zahtevkom. Zaključek o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja je vedno posledica ugotovljenega dejanskega stanja.
spor o pristojnosti – vrednost spornega predmeta - začetek pravdnega postopka – vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Če je postopek začel pred 1.1.2010, je za določitev stvarne pristojnosti glede na vrednost spornega predmeta bistveno vprašanje, ali vrednost presega 8.345,85 EUR, če pa se je postopek začel po 1.1.2010 pa mejna vrednost spornega predmeta znaša 20.000,00 EUR.
Kot trenutek začetka pravdnega postopka, ki je ključen za presojo vrednosti spornega predmeta in veljavnosti predpisa, ki ureja razmejitev stvarne pristojnosti, je šteti čas vložitve popolnega ugovora zoper sklep o izvršbi, in ne trenutek, ko je sodišče o ugovoru dejansko odločilo.
Obravnavana darilna pogodba je bila s preklicem po tožnici kot darovalki razvezana po samem zakonu, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek na razvezo darilne pogodbe zavrne.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – zemljiškoknjižni lastnik – izvršljivost začasne odredbe
Začasna odredba, s katero se dolžniku prepove odtujitev ali obremenitev nepremičnine ali stvarnih pravic, zgolj zaradi dejstva, ker dolžnik ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, ni neizvršljiva. S sodno prepovedjo razpolaganja z nepremičnino, ki zaradi nevpisane prepovedi v zemljiško knjigo sicer ne bo imela publicitetnega učinka nasproti tretjim, bo dosežen namen zavarovanja, saj prepoved kljub nevpisani zaznambi učinkuje proti dolžniku.
URS člen 26, 35. OZ člen 148, 179. ZKP člen 148/1, 164, 218/2.
odškodninska odgovornost države za delo policista - predpostavke odškodninske odgovornosti – pravica do nedotakljivosti stanovanja – nezakonit vstop v stanovanje - protipravnost ravnanja - strah - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tudi predkazenski postopek mora potekati tako, kot je predvideno z zakonom. To pa v obravnavanem primeru po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni bilo spoštovano. Ker za vstop v stanovanje niti za preiskavo policista nista imela ne odredbe sodnika ne privolitve tožnika, sta tako vstop v stanovanje kot tudi vsakršen obhod po njem in iskanje domnevnega predmeta kaznivega dejanja ter njegov zaseg izvajala mimo zakona. Ravnala sta v nasprotju z 218. členom ZKP in posledično tudi v nasprotju s 1. odstavkom 164. člena ZKP. S tem sta nesorazmerno posegla v tožnikovo pravico do nedotakljivosti stanovanja, ki je varovana s 36. členom Ustave RS.
nastanek taksne obveznosti - rok za plačilo sodne takse – nadaljevanje postopka v pravdi – odstop spisa pravdnemu sodišču
Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0007127
OZ člen 5.
razlaga pogodbe – zavarovalnina – načelo vestnosti in poštenja
Pogodbeno določilo, na osnovi katerega bi zavarovanec izgubil vse pravice iz zavarovalne pogodbe že, če ne bi izpolnil formalnih obveznosti, ki za zavarovalnico sicer ne predstavljajo posebej pomembne okoliščine, ki bi onemogočila ali znatneje oteževala izpolnitev njene obveznosti izplačati odškodnino, pomeni preveliko breme zavarovanca v razmerju do zavarovalnice. Zato je takšno določilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0007090
OZ člen 435. ZIZ člen 65, 65/3.
tožba na nedopustnost izvršbe - prodajna pogodba – pogodba o finančnem leasingu – lastništvo vozila – napačen zapis v prometnem dovoljenju
Samo dejstvo netočnega zapisa lastnika v prometnem dovoljenju še ne pomeni, da lahko oseba, ki je nepravilno vpisana v prometnem dovoljenju kot lastnica, to tudi postane. Zato dejstvo, da je bil v prometnem dovoljenju določeno razdobje vpisan kot lastnik S. P., čeprav to ni bil, na drugačno odločitev ne more vplivati. Takšen zapis je toženo stranko kot upnika sicer lahko zavedel, vendar ni nastal v sferi tožeče stranke, ampak je zato odgovorna Upravna enota, ki je tak nepravilen zapis v prometno dovoljenje vpisala. Zato tudi ni mogoče očitati tožeči stranki, da ni bila dovolj skrbna. Tudi sicer to dejstvo (premajhna skrbnost) ne more voditi v zaključek, da je lastnik traktorja S. P., ne pa tožeča stranka.
Terjatve se nanašajo na nepravilno izračunane zavarovalne premije in na dejstvo da tožena stranka, ko je prejela posamezne zavarovalne premije v gotovini, prejetega zneska ni pravilno predala tožeči stranki. Iz tega razloga je tudi tožeča stranka toženi stranki kot zavarovalnemu zastopniku odpovedala pogodbo, saj je ocenila, da jo je ta kršil. Na te konkretne navedbe tožeče stranke pa tožena stranka ni odgovorila in se je še naprej sklicevala na zavrnitev nekritih čekov, ki pa niso predmet tega postopka. Prvostopno sodišče je zato pravilno glede na dejstvo, da tožena stranka konkretnih navedb tožeče stranke za vsako posamezno terjatev ni zanikala, niti ni navajala kakšnih drugih razlogov štelo, da so ta dejstva tožeče stranke s predloženimi dokazi priznana.
nedopustnost izvršbe – izpodbijanje dovoljenosti izvršbe – ugovor zoper terjatev - predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, ki oziroma kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
Tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe je dovoljena samo v povezavi z ugovornim postopkom: pogoj za njeno dovoljenost pa je predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker je tožba dovoljena samo takrat, ko je izvršilno sodišče o ugovoru odločilo na podlagi dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev (ne pa tudi na izvršilni naslov), ta dejstva pa so bila med strankami sporna, je mogoče uveljavljati le t.i. opozicijske ugovore: (1) da je terjatev iz izvršilnega naslova prenehala obstajati na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodne odločbe oziroma po sklenitvi sodne poravnave kot izvršilnega naslova, (2) da je upnik odložil izpolnitev terjatve za čas, ki še ni potekel in (3) da je terjatev zastarala.
Ker pooblaščenka ni izkazala zahtevane kvalifikacije oz. iz pritožbi priloženega pooblastila ne izhaja, da bi pooblaščenka pravosodni izpit imela, je potrebno njeno pritožbo šteti kot nedovoljeno in jo je zato pritožbeno sodišče zavrglo.
Določilo 1. odstavka 108. člena ZPP se uporablja le v primeru, če je vloga formalno pomanjkljiva, kar pa v obravnavanem primeru ni bila. Prav tako tožba tožeče stranke ni bila vsebinsko pomanjkljiva oziroma nesklepčna, kar je stvar materialnega prava. Dejstva, ki jih je dokazovala tožeča stranka se pač tekom prvostopnega postopka niso izkazala za ugotovljena, druge podlage pa ni podala. Zato tožeča stranka neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču kršitev materialnopravnega vodstva, torej, da se ni vodil postopek še v smeri, ki je ni nikoli zatrjevala.
Tožeča stranka je svojo taksno dolžnost pravilno izpolnila, čeprav je pomotoma napisala prejšnjo opravilno število namesto sedanje. Po opravljenem plačilu sodne takse sodišču ji ni potrebno dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu, saj je plačilo sodne takse dolžna preveriti uradna oseba pristojnega sodišča.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 483, 483-6. ZFPPIPP člen 276.
stvarna pristojnost – spori v zvezi s stečajem – gospodarski spor – tožba za razveljavitev učinkov pravnih dejanj
Spor zaradi razveljavitve učinkov pravnih dejanj in plačila, ki ga sproži stečajni upnik, je spor v zvezi s stečajnim postopkom, zato zanj po določilu 6. točke 483. člena ZPP veljajo pravila v postopkih o gospodarskih sporih. To pa pomeni, da je za odločanje v takem sporu pristojno okrožno sodišče.
nastanek taksne obveznosti – nadaljevanje postopka v pravdi
Pravdni postopek, v katerega se je na podlagi sklepa izvršilnega sodišča transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.
ZFPPIPP člen 275. ZPP člen 108, 108/2, 318, 318/3, 318/4.
izpodbijanje pravnih dejanj - pravni interes za ugotovitveni zahtevek –– nesklepčnost tožbe – nepopolna tožba – poziv na popravo tožbe
Sodišče je zavrglo tožbo zato, ker je glede na določilo 275. čl. ZFPPIPP bilo mnenja, da tožeča stranka nima pravnega interesa za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka, saj bi potrebovala oblikovalno sodno odločbo kot pogoj za uveljavljanje dajatvenega zahtevka. Utemeljenost dajatvenega zahtevka je namreč vezana na oblikovalni učinek sodbe na izpodbijanje.
V primeru nepopolne tožbe se pomanjkljivost odpravi na podlagi 108. čl. ZPP, o odpravi nesklepčnosti pa govorita 3. in 4. odst. 318. čl. ZPP. Omejitve iz 2. odst. 108. čl. ZPP, ki določa, da če nepopolno tožbo vloži odvetnik, se takoj zavrže in se ne vrača v popravo, pri odpravi nesklepčnosti ni.
pravni promet s kmetijskimi zemljišči - prodajna pogodba - odobritev pravnega posla - vknjižba prenosa lastninske pravice
Upravna enota posla, ki bi ji bil predložen v odobritev po izteku roka 60 dni, ne bi mogla odobriti. Če posel ne bi bil odobren, odložni pogoj ne bi nastopil in pogodba zato ne more veljati in imeti pravnih učinkov. Ker ni nobenega razumnega razloga, da bi za primere, ko ponudnik prodajne pogodbe noče skleniti (oziroma ko noče izdati ustrezne listine) veljal daljši rok za uveljavljanje upravičenj predkupnega upravičenca, je potrebno ta rok upoštevati tudi kadar predkupni upravičenec svoja upravičenja uveljavlja s pravdo. Tožnik ne more v pravdnem postopku doseči več pravic kot bi jih imel na podlagi materialnopravnih določb ZKZ kot sprejemnik ponudbe. Pogodba, ki je bila sicer sklenjena pod odložnim pogojem, nima na podlagi povedanega nobenih pravnih učinkov in tožnik na njeni podlagi ne more zahtevati ničesar. Prav tako ponudba potem, ko je tožnik s svojim ravnanjem (prepozno vložitvijo tožbe) povzročil, da pogodba ni začela veljati, ne zavezuje več ponudnika, saj je bila enkrat že konzumirana.
zamudna sodba – nepristop tožene stranke na narok – protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP – učinek razveljavitve zakonske določbe
Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-164/09 z dne 4.2.2010 ugotovilo protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP, zaradi česar je to zakonsko določilo razveljavilo. Zato ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo po 2. odstavku 282. člena ZPP.