Ker pooblaščenka ni izkazala zahtevane kvalifikacije oz. iz pritožbi priloženega pooblastila ne izhaja, da bi pooblaščenka pravosodni izpit imela, je potrebno njeno pritožbo šteti kot nedovoljeno in jo je zato pritožbeno sodišče zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007560
ZPP člen 452, 458, 458/1. OZ člen 851, 851/1, 863, 865, 865/1.
spor majhne vrednosti – omejeno število vlog – prevozna pogodba – posel špedicije – sklepčnost pobotnega ugovora
Določila 452. člena ZPP o omejenem številu vlog ni mogoče upoštevati, če sodišče strank na to določilo ZPP ne opozori.
Kršitev določil, ki se nanašajo na število vlog v sporih majhne vrednosti, pomeni kvečjemu relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, ta pa v sporih majhne vrednosti ni upošteven pritožbeni razlog.
Tudi če tožeča stranka izrecno navaja, da je "opravila prevoz" blaga iz Kitajske na naslov tožene stranke, je iz njene trditvene podlage razvidno, da je le organizirala dostavo pošiljke, ki je bila nedvomno izvedena z letalskim prevozom. Tudi njene navedbe, da prevzema ni mogla izvršiti, ker izvoznik ni imel vseh dovoljenj za opravljanje izvoza in da je po večkratnih komunikacijah med izvoznikom in partnerjem tožeče stranke izvoznik končno dobil dovoljenje za izvoz, kažejo na to, da je tožeča stranka za toženo opravila posel špedicije.
Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, ki pa jo je nato med pritožbenim postopkom umaknila. Ker sodišče druge stopnje o pritožbi še ni izdalo odločbe, je ob smiselni uporabi 3. odstavka 188. člena ZPP sklenilo, da se pritožbeni postopek ustavi.
oprostitev plačila sodnih taks – obrazec o premoženjskem stanju – dokazila o premoženjskem stanju
Tožnik je priložil k svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pisno izjavo na predpisanem obrazcu, vendar brez ustreznih podatkov o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju svojih družinskih članov.
ZBH člen 2, 34, 63, 79. ZHKS člen 11, 15. ZBan člen 240, 241, 241/2, 241/3, 241/4, 244, 244/1.
hranilnokreditna služba – nadzor nad hranilnicami – nadzor nad varnim in skrbnim poslovanjem – vloga Banke Slovenije – jamstvo ustanoviteljev
Nadzor glede varnega in skrbnega poslovanja je bila tožena stranka (BS) zavezana opravljati le nad bankami in hranilnicami, ki jim je izdala dovoljenje za poslovanje, na pa nad hranilno kreditnimi službami.
ZPIZ člen 39. ZPIZ-1 člen 34, 50, 156, 396, 406, 409. ZPPPAI člen 7, 7/2, 8, 10.
pokojnina pod ugodnejšimi pogoji – azbestni zakon
Za čas, ko je bila tožnica prostovoljno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni izpolnjevala pogoja prenehanja zavarovanja za pridobitev pravice do pokojnine, zato ji je bila pravica do pokojnine po ZPPPAI sicer priznana na dan izpolnitve pogojev starosti, pokojninske dobe, dobe uporabe azbesta in prenehanja delovnega razmerja iz 2. odstavka 7. člena in 8. člena ZPPPAI, pravico do pokojnine pa je pridobila od prvega dne po prenehanju zavarovanja dalje.
Ker se pokojnina, priznana po ZPPPAI, odmeri in izplačuje po predpisih, veljavnih na dan priznanja pravice, kar je v tožničinem primeru po ZPIZ-1 (pravica priznana v letu 2003), ki za določitev pokojninske osnove določa najugodnejše 13-letno povprečje plač, tožnica neutemeljeno uveljavlja določitev pokojninske osnove na podlagi najugodnejšega 10-letnega povprečja plač.
stanovanjska pravica – imetnik stanovanjske pravice - najemna pogodba za določen čas – neupravičeni zastopnik
Imetnik stanovanjske pravice, ki ne uveljavi upravičenja iz drugega odstavka 147. člena Stanovanjskega zakona, lahko z lastnikom sklene najemno pogodbo za določen čas, s tem pa nobeden od pogodbenikov ne krši zakonskih določb, saj je sklenitev take pogodbe posledica doseženega soglasja pogodbene volje in je v skladu z načelom o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij.
objektivna odgovornost imetnika živali - nepremoženjska škoda - skrbnost dobrega strokovnjaka - nevarna žival - imetnik živali - predvidljivost škodnega ravnanja
Tožena stranka se z javnim prikazovanjem divjih živali ukvarja v okviru poslovne dejavnosti, zato zanjo velja skrbnost dobrega strokovnjaka. V okviru te skrbnosti mora toženec računati z možnostjo, da bo kateri od obiskovalcev varovalno ograjo prestopil in se približal živalim, kljub opozorilnim tablam s prepovedjo takega ravnanja. Predvidljivosti škodnega ravnanja obiskovalcev, predvsem pa otrok, ne izključuje niti dejstvo, da doslej do enakega škodnega dogodka ni prišlo. Škodni dogodek bi toženec kot profesionalec lahko predvidel in se mu tudi izognil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057439
OZ člen 357, 357/1. ZPP člen 8, 339, 339/1.
nezgodno zavarovanje - objektivna odgovornost - zastaranje terjatve iz zavarovalne pogodbe - posredni oškodovanci - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - nesreča pri vstopanju na vlak - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Začetek teka subjektivnega roka pri zavarovalnih pogodbah se veže na nastop zavarovalnega primera, ne pa na trenutek, ko so tožniki zvedeli za zavarovalno pogodbo. Z vloženo tožbo za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega zastaranje zahtevka za plačilo zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja ni bilo pretrgano.
posest - motenje posesti - dejanska oblast nad stvarjo
Bistvo posesti je v tem, da posestnik izvršuje dejansko oblast nad stvarjo. Njegova posest pa mora biti vidna navzven oziroma transparentna, trajna in izključujoča. Zato vsakršno razmerje tožeče stranke do določene stvari še ne predstavlja posesti z navedenimi elementi oziroma značilnostmi.
KZ člen 217, 217/1 KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 373, 373/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja – goljufija – nastanek škode – pridobitev premoženjske koristi
Pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Za njegov obstoj zadošča že obdolženčev namen, da si pridobi takšno korist. Pač pa mora zaradi njegovega goljufivega ravnanja drugi osebi nastati škoda. S tem je kaznivo dejanje goljufije tudi dokončano.
Toženčev predlog iz 2. odst. 278. člena ZIZ je sodišče prve stopnje vročilo tožnici šele skupaj z izpodbijanim sklepom, zaradi česar tožnica utemeljeno očita sodišču prve stopnje absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 34, 131, 131/1, 131/2, 151. ZIZ člen 58.
postopek zaradi insolventnosti - nedopustnost izdaje sklepa o izvršbi proti insolventnemu dolžniku - pravne posledice začetka prisilne poravnave - opravljanje rednih poslov v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavanjem obveznosti - nedopustnost izvršbe za terjatve iz rednih poslov - ZFPPIPP - izjeme
ZFPPIPP nima določbe, ki bi omogočala izvršbo za terjatev iz takšnega posla (in je terjatev nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave), ker ta ne spada med izjeme, ki jih določa 2. odst. 131. čl. ZFPPIPP, glede katerih je tudi po začetku postopka zaradi insolventnosti mogoče izdati sklep o izvršbi.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4, 163, 202a. ZOdvT člen 32.
stroški postopka – nagrada in potrebni izdatki zagovornika – plačnik stroškov postopka – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje višjega sodišča o pritožbi – prepoved reformatio in peius – veljavnost načela prepoved reformatio in peius
Za priznanje priglašenih stroškov v postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bilo zakonske osnove, saj na podlagi 4. odstavka 144. člena ZP-1, upoštevajoč logično razlago glede na 1. odstavek 144. člena, stroški obdolženčevega zastopanja bremene proračun le v primeru ustavitve postopka o prekršku oziroma v primeru dodeljenega zagovornika, to je zagovornika, ki izvaja storitev brezplačne pravne pomoči (32. člen ZOdvT). Postopek izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi 202.a člena ZP-1 ni postopek o prekršku v smislu 144. člena ZP-1, temveč poseben postopek v okviru izvršitve odločbe. ZOdvT za ta postopek nima posebnih določb, kot so to npr. določbe, predvidene za posebne postopke v delu ZOdvT, ki se nanaša na kazenski postopek. Ne glede na navedeno pa je že glede na pravnomočno odločitev višjega sodišča, ki ni po temelju odločilo, da stroški postopka bremene proračun, odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v nasprotju z ZP-1, kot tudi s samim predlogom obdolženčevega zagovornika (le-ta je namreč v predlogu izrecno predlagal le, da se stroški priznajo in obdolžencu naloži v plačilo priglašene stroške!), ko je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se obdolžencu priznajo stroški zastopanja v znesku 96,00 eurov in te stroške naložilo po 4. odstavku 144. člena ZP-1 v breme proračuna.
Pri odločanju o stroških postopka kot o stranski terjatvi, ki nastane med postopkom in zaradi postopka, načelo prepovedi reformatio in peius ne velja.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – pravnomočnost sklepa o obstoju izbrisnega razloga
Dejstvo, da je bil sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra izdan na podlagi nepravnomočnega sklepa o ugoditvi izbrisnega razloga, je dovoljeno uveljavljati kot pritožbeni razlog le v pravočasni pritožbi zoper objavljen sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije. Zoper vsak sklep registrskega sodišča je namreč dovoljena pritožba (1. odstavek 14. člena ZSReg).
delitev solastnine – spor o velikost solastninskih deležev – napotitev na pravdo – prekluzija v sporu o velikosti solastninskih deležev
Nasprotne udeleženke se v konkretni situaciji ne morejo sklicevati na določbe o prekluziji, kolikor je med udeleženci spor o velikosti solastninskih deležev nepremičnine, ki je predmet delitve, saj sodišče v nepravdnem postopku odloči o delitvi le, kadar ta vprašanja med udeleženci niso sporna, sicer je napotitev nujna.
ZP-1 člen 65, 66, 66/2, 67, 67/1. ZKP člen 87, 87/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – pravica do pritožbe – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – roki – vloga po telefaksu
Sklep o zavrženju pritožbe kot nedovoljene je bil storilki vročen 20. 1. 2010, kot je razvidno iz vročilnice tega sklepa, tako da je osemdnevni zakonski rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 1. 2010. Iz pritožbe, poslane po faksu, pa je razvidno, da je prispela na sodišče prve stopnje 28. 1. 2010 ob 22.02 uri, kar pomeni, da je bila vložena pravočasno, saj se je procesni rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 1. 2010 ob 24.00 uri.
Ker je bila storilki izrečena globa s plačilnim nalogom na spodnji predpisani meji, ki tudi s sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo njeno zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno, ni bila spremenjena, prav tako pa ji ni bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov, glede na določbo 2. odstavka 66. člena ZP-1 pritožba ni dovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0056295
ZVEtL člen 15, 25, 25/1, 26, 26/3.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi – zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v zemljiški knjigi – dopustnost predloga za določitev pripadajočega zemljišča – vzpostavitev etažne lastnine
Sodišče je v primeru, če ne zavrže predloga, nemudoma po uradni dolžnosti dolžno odrediti vpis zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v zemljiški knjigi. Zakon v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003. V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.