izločitev v korist potomcev – nova dejstva – pritožbena novota v pritožbenem postopku v zapuščinskem postopku
Glede na to, da so dediči v konkretni zadevi prava neuke stranke, upoštevaje naravo zahtevka iz 32. čl. ZD, ki je delno tudi dednopravne narave (zahtevek je odvisen od uvedbe dedovanja), kar pomeni, da se ta zahtevek uveljavlja v okviru zapuščinskega postopka, bi novota lahko vplivala na obseg zapuščine, pri čemer je zakonodajalec predvidel, da se v zapuščinskem postopku čim natančneje razčistijo tudi vsa vprašanja, povezana z obsegom zapuščine v razmerju med dediči, je pritožbeno sodišče pritožbeno novoto dovolilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055720
ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2.
začasna odredba po ZIL-1 – težko nadomestljiva škoda – škodljive posledice – priznanje dejstev – oporekanje trditvam
Pojma težko nadomestljive škode in tehtanja škodljivih posledic sta pravna pojma, ki jih presoja sodišče samo v okviru podanih trditev. Četudi dolžnik ni konkretno oporekal navedbam upnika o nastanku škode in škodljivih posledic, s tem ni pripoznal tožbenega zahtevka (2. odstavek 3. člena ZPP), temveč je priznal dejstva (1. odstavek 214. člena ZPP), ki pa jih sodišče prve stopnje prosto ocenjuje v skladu z materialnim pravom (2. odstavek 123. člena ZIL-1).
SPZ člen 105, 105/4, 105/5, 108, 109, 110, 266, 270.
etažna lastnina – posamezni deli zgradbe – skupni deli zgradbe – solastnina na skupnih delih – lastnina na posameznem delu – neločljiva povezanost – nemožnost delitve solastnine na skupnih delih – določitev deleža na skupnih delih – nastanek etažne lastnine – načini nastanka etažne lastnine
Delež na skupnih delih se po SPZ določi s pravnim aktom, ki je podlaga za nastanek etažne lastnine, za primere, kjer je do nastanka etažne lastnine prišlo prej in etažni lastniki na skupnih delih niso določili solastnih deležev, pa morajo to po 270. členu SPZ storiti v okviru pogodbe o medsebojnih razmerjih, sami ali pa predlagati, da vsebine pogodbe določi sodišče.
Zemljišča, ki je kot skupni del stavbe v etažni lastnini vpisano v osnovni vložek, ni mogoče deliti med solastnike (5. odst 105. člena SPZ).
sosedsko pravo – ureditev meje – domneva močnejše pravice – izpodbojna domneva – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – gradnja na tujem svetu
Domneva močnejše pravice po urejeni katastrski meji (2. odst. 77. čl. SPZ) je izpodbojna. To domnevo lahko izpodbija zainteresiran udeleženec, ki v zvezi s tem nosi trditveno in dokazno breme. Eden od razlogov za izpodbijanje te domneve je tudi obstoj močnejše pravice zaradi pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
ZIZ člen 45, 45/3, 45/4. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90.
zaznamba sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Za zaznambo izvršbe mora biti sklep o izvršbi na nepremičnino pravnomočen samo, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če pa gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pa je podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi lahko tudi sklep o izvršbi, ki še ni pravnomočen.
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke le do razpisa glavne obravnave, tako da sklep o nepristojnosti, sprejet na prvem naroku za glavno obravnavo, ni zakonit.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZPP člen 214, 214/4.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes
Praviloma se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige. Če tožbe ne vloži, se mora zapuščinski postopek končati glede na zemljiškoknjižne podatke.
pooblastilo za zastopanje – zastopanje – brezplačna pravna pomoč – razzdružitev postopka - učinki odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči
Z razdružitvijo prvotno enotnega postopka sta nastala dva, drug od drugega povsem neodvisna postopka. Predmetno tožbo je zato potrebno obravnavati, kot da bi bili že od vsega začetka vloženi dve samostojni tožbi. Učinki odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se nanjo ne morejo raztezati. Narava v tej pravdi obravnavanega zahtevka je povračilna (verzijski zahtevek). Brezplačna pravna pomoč pa je bila tožnici dodeljena le za postopek zaradi dodelitve otroka in določitve preživnine. Enako velja za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
Pooblastilo je potrebno tudi, če je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč.
lastninska pravica več oseb – solastnina na nepremičnini – upravičenja solastnika – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – adaptacija – nova stvar
Če ni soglasja solastnikov, da se zaradi vlaganj poveča solastni delež enega od solastnikov in če vlaganja niso takšna, da predstavljajo novo stvar, opravljena adaptacijska dela ne vplivajo na stvarnopravna razmerja med solastniki.
ZIZ člen 9, 15, 53, 56, 61, 62, 62/5. ZPP člen 111, 112.
prepozen ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi – zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi – menični spor - menica
Dolžnik bi moral vedeti, da gre v konkretnem primeru za menični spor, zaradi česar velja krajši tridnevni rok. Upnik je v predlogu za izvršbo označil kataloško številko 2 verodostojne listine ter v oznaki dodal brez protesta, kar pomeni, da gre za menico brez protesta. Tako iz predloga za izvršbo jasno izhaja, da gre za menični spor. Nadalje pa je bil dolžnik v 2. točki pravnega pouka v sklepu o izvršbi tudi opozorjen, da rok za vložitev ugovora v meničnih sporih znaša le tri dni.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev naslonilo na več listinskih dokazov, ki jih je v sodbi ustrezno povzelo in ugotovilo vsa odločilna dejstva, dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke pa je pravilno zavrnilo, saj tožena stranka ni določno opredelila tistih spornih dejstev, o katerih naj bi bil njen zakoniti zastopnik zaslišan, izvajanje informativnih dokazov pa ni dovoljeno.
Materialnopravno zmotno je sklepanje, da bi v posledici petletnega neizpolnjevanja svojih obveznosti iz naslova kritja obratovalnih stroškov, imelo za posledico prenehanje obveznosti za vse nadaljnje obveznosti iz naslova pripadajočih obratovalnih stroškov.
URS člen 26, 26/1. ZPPSL člen 53, 55, 60, 61. ZST člen 28, 29. ZPP člen 169, 169/2.
odgovornost države za ravnanje stečajnega upravitelja – protipravno ravnanje stečajnega upravitelja – vračilo plačane sodne takse
Pritožbene navedbe tožeče stranke, s katerimi opozarja na paradoksalnost odločitev sodišč, so premalo konkretizirane. Manjkajo namreč konkretne navedbe o tistih posameznih ravnanjih stečajnega sodišča, ki vodijo do zaključka, da je bilo ravnanje stečajnega sodnika, stečajnega senata ali pa predsednika stečajnega senata izpod standarda skrbnosti, ki se od njih pričakuje.
Pravnomočen sklep o plačilu takse ima za posledico prisilno izterjavo (28. in 29. člen ZST). Ker je tožnik prostovoljno plačal sodno takso za pritožbo, je ne more zahtevati nazaj, pa četudi je bil doslej večkrat oproščen plačila sodnih taks.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Dokončno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi samo po sebi ni zadostna podlaga za zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu zakonita. Ob dejstvu, da tožnik zoper mnenje komisije nima samostojnega pravnega varstva, mora sodišče v individualnem delovnem sporu za ugotovitev nezakonitosti odpovedi po vsebini presojati obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi odločitev komisije. V tem okviru mora tožena stranka dokazati tudi, da je preverila, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, ali prekvalificirati za drugo delo.
vročanje pisanj - pregled spisov – način vročanja – osebna vročitev – naslov za vročanje – vročanje s fikcijo
Toženec ne zatrjuje, da bi se iz naslova stalnega bivališča odselil za več kot tri mesece, niti, da bi upravnemu organu sporočil naslov za vročanje, zato je bila sodba uspešno vročena s fikcijo na naslovu toženčevega stalnega bivališča.
Kršitev določil o obliki povzroči ničnost predpogodbe v delu, ki se je nanašal na ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo in prodajo poslovnega deleža. Ničnost enega od dveh pogodbenih predmetov povzroči zgolj delno ničnost pogodbe, če lahko pogodba obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Ker določil predpogodbe ni mogoče razumeti tako, da bi bila toženčeva obveznost prenosa nepremičnine vzajemna z nasprotno obveznostjo tožnikov, da tožencu preneseta del svojih poslovnih deležev, niti da bi bil to pogoj, da toženčeva obveznost sploh nastopi, je pisna predpogodba o prodaji nepremičnine veljavna.
ZPP člen 328. ZZK-1 člen 11, 12, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 98, 98/1. ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6.
predznamba hipoteke – listine, ki so podlaga za predznambo – sklep izvršilnega sodišča – očitna pisna napaka – popravni sklep
Odprava očitne pisne pomote je mogoča tudi v zemljiškoknjižnem postopku. Na napako v sklepu izvršilnega sodišča glede vl. št. bi moralo zemljiškoknjižno sodišče slednjega opozoriti. V kolikor je samo odpravilo to napako, pa to ni vplivalo na pravilnost sklepa, saj je parcelna številka kot identifikacijski znak enaka v sklepu izvršilnega in zemljiškoknjižnega sodišča.
Na podlagi nepravnomočne odločbe dovoljena predznamba se opraviči tako, da oseba, v korist katere je bila dovoljena, predlaga vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi pravnomočne odločbe. Če bo torej upnik v pravdi uspel, bo pridobil podlago za vknjižbo sedaj zgolj predznamovane zastavne pravice; če pa ne bo uspel, bo odločba, izdana v pravdnem postopku, podlaga za izbris predznambe.
ODZ paragraf 1500. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 44, 44/2.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - priposestvovanje - dobra vera - dobroverna posest - zakonita posest
Pravni prednik tožnika je bil zakoniti posestnik, saj je njegova posest temeljila na veljavni prodajni pogodbi. Njegovo posest pa je oceniti tudi kot dobroverno, saj je, upoštevaje sklenjeno prodajno pogodbo in citirani sodbi, s katerima je bilo razsojeno njemu v prid, upravičeno štel, da sta sporna hiša, v kateri je vse do smrti živel, ter zemljišče okrog hiše, njegova last.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064046
SPZ člen 25, 65, 66, 100.
solastnina – način uporabe solastnine– izključna uporaba – skupna uporaba - varstvo solastnika
Solastniki lahko solastno stvar uporabljajo tako, da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (deljena posest) ali pa da posest vsi izvršujejo hkrati (hkratna posest), mogoča pa je tudi kombinacija obojega. Odločilna je volja solastnikov, pri tem pa ni nujno, da način uporabe/posesti ustreza pravnemu razmerju idealnih deležev. Solastnik, ki stvar poseduje v manjšem obsegu, kot mu pripada, ne sme samovoljno spremeniti dosedanjega izvrševanja načina posesti, lahko pa zahteva, da mu takšno ustrezno (njegovemu solastniškemu delu odgovarjajočo) uporabo določi sodišče na podlagi njegove solastninske pravice. Sporazum o načinu delitve stvari ali sporazum o načinu uporabe stvari med solastniki pa uživa pravno varstvo po 100. členu SPZ.