pobot v pravdi – pobotni ugovor – litispendenca – združitev postopkov – odločitev o pobotnem ugovoru – učinek pobotnega ugovora
Odločitev prvostopnega sodišča je v skladu s 3. odstavkom 189. člena ZPP, po katerem se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Navedeno velja tudi za ugovor pobotanja v pravdi, saj o njem odloča sodišče z učinkom pravnomočnosti v izreku sodbe. Ugovori v tej smeri, da v primeru pobota ne gre za litispendenco, so zato neutemeljeni, saj sta tako teorija in sodna praksa pri nas enotni, da ustvari litispendenco tudi ugovor pobotanja v pravdi po 3. odstavku 319. člena ZPP.
ZZK-1 člen 5, 124, 131, 131/1, 147, 148, 148/1. ZIZ člen 168.
zaznamba sklepa o izvršbi - listina primerna za vpis lastninske pravice - vknjižena lastninska pravica - lastništvo nepremičnine
Dolžnik ob začetku predmetnega zemljiškoknjižnega postopka (ki se je začel v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino – sklep o izvršbi, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. in 133/1. člen ZZK -1) v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik nepremičnine, pri kateri je bil predlagan vpis zaznambe izvršbe, torej obravnavani vpis po stanju zemljiške knjige ni bil dovoljen. Pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na 168. člen ZIZ zato v tem postopku niso relevantne, saj vpis lastninske pravice pri parceli 4620/20 k.o. B. na dolžnika po tem zakonskem določilu (še) ni bil opravljen.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena s prodajo poslovnega deleža
Tožnik ni trdil, da toženka prodaja oziroma, da namerava prodati ali obremeniti poslovni delež, temveč da mu je večkrat omenila "da bo, če bo treba poskrbela, da ne bo nič dobil in bo poslovni delež odtujila", kar ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja nevarnosti po 2. odst. 272. člena ZIZ. Ni trdil, da bi že potekala pogajanja ali kakršnikoli dogovori za prodajo poslovnega deleža in tudi ne, da bi mu toženka grozila, da namerava poslovni delež prodati. Nakazovanje možnosti prodaje v bodoče ne nudi podlage za pritožnikovo prikazovanje, da je dokazal verjetnost obstoja nevarnosti.
napotitev na pravdo – spor med dediči – obseg zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – zastaranje tožbe
Ker ni sporno, da je zapustnik za časa življenja z darilom razpolagal v korist svoje žene, ne gre za spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Ker v zvezi s tem ni razvidno, da bi šlo za spor o kakšnem dejstvu, za prekinitev zapuščinske obravnave ni podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060569
ZPP člen 77, 339, 339/2, 339/2-11. ODZ paragraf 934. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 37, 37/1. ZZK člen 22. ZZK-1 člen 33.
darilna pogodba - pravila ODZ - realen kontrakt - izročitev darila - poslovna sposobnost - procesna sposobnost
Čeprav se poslovna sposobnost in s tem procesna sposobnost polnoletnih oseb domneva, mora sodišče na njen obstoj paziti po uradni dolžnosti. Če sodišče iz okoliščin posameznega primera posumi na pomanjkanje poslovne sposobnosti, mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine (ne)sposobnosti.
V skladu s pravnim pravilom paragrafa 934 ODZ, ki je veljal v času sklepanja darilne pogodbe, je darilna pogodba realen kontrakt, kar pomeni, da za njeno veljavnost ne zadošča le soglasje pogodbenih strank, temveč mora biti darilo obdarjencu tudi izročeno v posest.
ZD člen 64, 67, 67/2, 68, 76, 128, 128/1, 128/2, 132, 142, 142/1. ZLS člen 28, 33, 33/1.
oporočno dedovanje – oporočna priča – župan kot oporočna priča - obličnost – neveljavnost oporoke – relativna nesposobnost biti priča - omejitev dedovanja – socialna pomoč
V obravnavanem primeru, ko je zapustnik s sporno oporoko celotno svoje premoženje naklonil Občini, se ta ne more uspešno sklicevati, da je njen župan, ki je pri sestavi oporoke sodeloval kot oporočna priča, nastopal v funkciji fizične osebe in iz tega razloga ni mogoče šteti, da ima zaradi oporočne naklonitve kakršnokoli korist, saj v danem primeru vendar gre za tako tesno prepletenost interesov oporočne priče kot fizične osebe in kot organa občine, v korist katere je zapustnik z oporoko razpolagal, da nastopanje oporočne priče v svojstvu fizične osebe oziroma v funkciji župana ni mogoče ločiti v dve samostojni interesni sferi, za kar si pritožba sicer prizadeva. Župan je organ občine, ki občino predstavlja in zastopa, je občinski funkcionar in to funkcijo opravlja praviloma nepoklicno, zaradi česar soodvisnost in povezanost njegovih ravnanj v funkciji župana in kot fizične osebe le še dodatno pride do izraza, saj je ob opravljanju te funkcije že po naravi stvari na dlani, da si takšna oseba s celotno sfero svoje osebnosti prizadeva za dobrobit občine kot lokalne skupnosti in gotovo, tudi kadar nastopa v svojstvu fizične osebe in torej ne gre za dejanja, ki so povezana z izvrševanjem lokalne oblasti, njena ravnanja determinira korist občine. Sploh v danem primeru, ko je korist Občine zaradi oporočnega razpolaganja več kot očitna, o ločevanju zasebnih interesov od interesov lokalne skupnosti ni mogoče govoriti. Ob tako navedenem pritožbeno sodišče lahko le pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da župan občine pri oporoki, s katero zapustnik razpolaga v korist te občine, ne more nastopati kot oporočna priča.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane ob vložitvi tožbe, sklep o oprostitvi plačila sodnih taks pa velja zgolj za vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
neupravičena obogatitev - upravnik – stroški obratovanja in vzdrževanja – delitev stroškov med etažnimi lastniki - posel, ki presega okvir rednega upravljanja – pojasnilo spornih postavk na računu
Za ugotovitev in odpravo „nenormalno visoke porabe toplotne energije“ bi upravnik potreboval posebno naročilo oziroma soglasje vseh uporabnikov, saj zamenjava oziroma popravilo cevi na dvorišču predstavlja posel, ki presega okvir rednega upravljanja poslovnega prostora. Sanacijo izgube toplotne energije zaradi prehoda cevi po dvorišču od odjemnega mesta do poslovne stavbe je mogoče uvrstiti med tista investicijska vzdrževalna dela, za katera je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov nepremičnine, saj gre za njeno izboljšavo, in ne za vzdrževanje.
Upravnik je na pobudo etažnih lastnikov dolžan pojasniti sporne postavke posameznih stroškov, vendar pa zamuda upravnika pri poročanju ne vpliva na zapadlost njegove terjatve iz tega naslova.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pooblastila odvetniku – upravičenost za zastopanje
.
Z dnem izbrisa tožeče stranke iz sodnega registra je prenehalo pooblastilo odvetniku za zastopanje tožeče stranke, zato je sodišče pritožbo, ki jo je vložil odvetnik, zavrglo.
ZIZ člen 9, 9/3, 15. ZPP člen 149, 224, 224/1, 224/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - vročilnica - javna listina - izpodbijanje verodostojnosti vročilnice
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje, da je naslovnik na določen dan pošiljko prejel (1. odst. 224. čl. ZPP, v zvezi s 149. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ). Sicer je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (4. odst. 224. čl. ZPP), vendar pa zgolj sklicevanje na lastne evidence oziroma evidentiranje prejema pošiljk pri dolžniku, v tem smislu ne zadošča.
ZPP člen 249, 253, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
nagrada za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - odgovor izvedenca na pripombe strank
Odgovora izvedenca na pripombe strank k njegovemu mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja.
Če je sodišče izvedencu glede na naravo izvedenskega dela omogočilo, da svoj izvid in mnenje (najprej) izdela pisno, bi moral izvedenec kljub temu svoj izvid in mnenje nato podati tudi ustno na obravnavi, ker se pravdni stranki obravnavanju tega dokaza na naroku nista odpovedali, izvedenskega mnenja pa tudi nista sprejeli brez pripomb in pomislekov. Sodišče prve stopnje bi torej izvedenca moralo zaslišati.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZPP člen 392.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – sodna poravnava
Tožnica in tožena stranki sta v individualnem delovnem sporu v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela sklenili sodno poravnavo, s katero se je tožena stranka izrecno zavezala, da tožnici v roku enega leta ne bo podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker ima sodna poravnava enak učinek kot pravnomočna sodba, se je bila dolžna tožena stranka držati obveznosti, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi), ki jo je kljub obveznosti podala, pa ni zakonita.
Dejstvo, da tožena stranka tožnici ne more več zagotavljati službenega avtomobila, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 126, 130. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo člen 45, 50.
zavarovalni zastopnik - plača - osnovna plača - provizija - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - dodatek k plači
Tožena stranka je tožniku v spornem obdobju poravnala vse obveznosti iz delovnega razmerja in sicer tako, da mu je plačala osnovno plačo skupaj s stroški dela v odvisnosti od doseženih provizij. Ker je bil tak način obračunavanja plače in stroškov dela urejen v kolektivnih pogodbah (panožni in podjetniški), je bilo plačilo zakonito izvršeno in tožnik do dodatnega plačila iz tega naslova ni upravičen.
ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZFPPIPP člen 242, 242/2, 443, 443/1, 443/2, 496.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod - pravne posledice prenehanja družbe zaradi izbrisa - uporaba določb ZFPPod v primerih izbrisa pred 7.4.2007 - pravno nasledstvo aktivnih družbenikov na pasivni strani - stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem
Družbeniki izbrisane družbe niso več njeni univerzalni pravni nasledniki, ampak so le pravni nasledniki njenih obveznosti. Vendar pa takšna ureditev pravnih posledic ne velja za družbe, ki so bile izbrisane pred 7.4.2007 (496. čl. ZFPPIPP).
imenovanje posebnega revizorja - zavrnitev predloga za imenovanje s strani skupščine - imenovanje posebnega revizorja s sklepom skupščine d.d. - imenovanje s sklepom sodišča na predlog manjšinskih delničarjev
Posebnega revizorja praviloma imenuje skupščina delniške družbe (1. odst. 318. člena ZGD-1). Le če skupščina zavrne predlog za imenovanje posebnega revizorja, ga lahko imenuje sodišče na predlog manjšinskih delničarjev (delničarji, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znaša najmanj 400.000 EUR; 2. odst. 318. člena ZGD-1). Navedeno pomeni, da sodišče o predlogu za imenovanje posebnega revizorja ne sme odločati, če o tem predhodno ne odloča skupščina delniške družbe, in sicer tako, da predlog zavrne.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 230, 230/7, 397, 399, 399/1, 399/2.
delniška družba (d. d.) - pravice delničarjev - pravica do dela dobička - sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička - delitev dobička delničarjem najmanj v višini 4% osnovnega kapitala - sodno izpodbijanje skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička - sprememba sklepa s sodno odločbo
Sodišče ne more s spremembo skupščinskega sklepa odločiti o delitvi več kot 4% skupne dividende (drugi odstavek 399. člena ZGD-1).
ZPP člen 337, 337/1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 6, 7.
pravna oseba s sedežem v EU - vročanje naslovniku v tujini - vročanje po zaprošenem organu - nedopustna pritožbena novota - Uredba Sveta (ES) 1348/2000
Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da sodišče ni postopalo po ZPP in tam navedenih predvidenih načinih vročanja. Uporaba navedenega predpisa za vročanje sodnega pisanja toženim strankam v tujini v obravnavanem primeru ni prihajala v poštev, ampak že omenjena Uredba ES št. 1348/2000.
Ker je bil vdovi iz poznejše zakonske zveze pokojnega zavarovanca priznan le 15 % delež vdovske pokojnine, je tožnica kot razvezana vdova, ki je bila po pokojnem zavarovancu uživalka pravice do preživnine, upravičena do preostalega dela vdovske pokojnine, to je do 85 % vdovske pokojnine. V primeru, ko je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in je na podlagi 4. odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteval le del vdovske pokojnine, je namreč preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.