KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012591
KZ-1 člen 34, 115, 115/1, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 383, 383/1, 391.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poskus uboja - napad z nožem - namen storilca - pooblastila pritožbenega sodišča - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec namerno z nožem v hrbet zabodel oškodovanca, ureznina se je končala z 10 cm globoko vbodnino v mišičju ob hrbtenici. Dejanske ugotovitve konkretnega primera spričo možnih hudih posledic in mesta vbodnine, tudi glede na opis dejanja, iz katerega izhajajo vsi zakonski znaki hujšega kaznivega dejanja poskusa uboja, izkazujejo nepravilnost pravne opredelitve kaznivega dejanja v sodbi sodišča prve stopnje kot (le) kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe prizadejane z nevarnim orodjem.
odpravnina - odpust dolga - pobotni ugovor - odškodninska odgovornost delavca - pravna oseba - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - pisni sporazum
Toženka je že ob sklenitvi sporazuma vedela za terjatev, ki jo je uveljavljala v pobot in se ji je s sklenitvijo sporazuma odpovedala. Bistveno je, da je sedanji direktor kot poslovodni organ tožniku odpustil dolg, za katerega je toženka vedela in bi zanj moral vedeti tudi on. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi zapisalo, da se v obligacijskih odnosih ne more kot relevantno vednost pravne osebe šteti le vednost zakonitega zastopnika, temveč se glede na okoliščine primera preverja, ali se lahko vednost pravne osebe pripiše vednosti nižjih stopenj organizacijske strukture pravne osebe. Zato je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je pobotni ugovor toženke neutemeljen.
negatorna tožba - dejanska oblast nad stvarjo - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave
Negatorna tožba po 99. členu SPZ je tožba, s katero lastnik (ali domnevni lastnik) uveljavlja pravno varstvo, če ga kdo tretji protipravno vznemirja in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari in sicer tako, da s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha ali se prepove nadaljnje vznemirjanje. Tožnik mora v pravdi dokazati, da je lastnik oziroma imetnik druge pravice, ki mu omogoča aktivno legitimacijo za spor in dokazati zatrjevano vznemirjanje, ki ga zakon ne opredeli določno, zato gre za pravni standard, ki ga mora glede na trditve tožeče stranke in ugotovljeno dejansko stanje v okoliščinah konkretnega primera napolniti sodišče.
S pravnomočno sodbo je bilo pravnomočno odločeno o ugovornih trditvah tožene stranke kot o prejudicialnih vprašanjih in na to pravnomočno odločitev je sodišče v sporni zadevi vezano in je v procesnem smislu tako že bilo odločeno o ugovorih, ki jih je tožena stranka uveljavljala v tej pravdi in to z učinkom pravnomočnosti. Če je o predhodnem vprašanju že bilo pravnomočno odločeno, sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.
Detencija - imetništvo pomeni samo določeno pooblastilno razmerje do stvari in je posestnik tisti, po čigar navodilih detentor nastopa in ravna. Temeljni predpostavki za opredelitev imetništva sta: 1) da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in 2) da to izvajanje izhaja iz nekega pravnega razmerja, ter da obstoji dolžnost ravnati se po navodilih drugega posestnika. Detentor ni posestnik, zato mu lastnik ne izroči stvari v posest, ampak samo v detencijo in ne zastopa lastnih interesov, temveč zastopa gospodarjeve interese.
Sodišče skladno z določbo 311. člena ZPP odloča po stanju ob koncu glavne obravnave, kar pomeni, da se na ta dan ugotavlja dejansko stanje na podlagi do tedaj podanih trditev in dokazov, kasneje nastala dejstva in dokazi, pa ne morejo vplivati na presojo sodišča v obravnavani zadevi in na odločitev pritožbenega sodišča.
Na podlagi vstopne pravice dedujejo le potomci od dedovanja odpadlega dediča, medtem ko je bila F. N. v trenutku uvedbe dedovanja po pok. V. N. živa in je zato postala dedinja denacionaliziranega premoženja. Ker pa v trenutku, ko bi premoženje lahko dejansko prešlo nanjo (pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji), ni bila več živa, dedujejo po njej (glede na to, da z denacionaliziranim premoženjem v oporoki ni razpolagala) njeni zakoniti dediči.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje ima pravno naravo obligacije prizadevanja. Mandatar se zaveže, da si bo prizadeval za končni rezultat. Nosilec posla je mandant. Posel se opravlja na njegovo nevarnost.
preživnina za mladoletnega otroka - začasna odredba - začasna preživnina - potrebe otroka - otroški dodatek - materialne zmožnosti zavezanca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Otroški dodatek in štipendija se ne upoštevata kot del preživninskih zmožnosti starša ali kot otrokov lastni dohodek.
Izdaja začasne odredbe o preživnini pride v poštev le tedaj, ko je z njo potrebno preprečiti nastanek težko nadomestljive škode oziroma ko je ogroženo otrokovo preživljanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012651
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 59. ZPP člen 181, 181/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - načelo realne subrogacije - realna subrogacija - odsvojitev premoženja - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - zavrnitev dokaznega predloga - nesklepčna tožba - ugotovitvena tožba
Načelo realne subrogacije je treba uporabiti tudi v primeru obravnavanja učinkov nedovoljenega enostranskega razpolaganja s skupno stvarjo po razvezi zakonske zveze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00020897
SPZ člen 99, 117.. ZNP člen 114.. ZPP-UPB3 člen 21.
določitev načina rabe nepremičnine - negatorna tožba - prepoved uporabe - narava spora - razmerja med etažnimi lastniki - regulacijska začasna odredba - verjetnost nastanka škode - res transacta kot procesna ovira za sojenje - nove okoliščine
Spor med strankama o tem, ali naj v spornem zidu predmetna prehoda ostaneta ali pa naj se zapreta (zazidata), s čimer se onemogoči prehod skozi odprtine zidu, predstavlja vprašanje določitve rabe skupne stvari.
Ravno s tem, ko bi se toženec podvrgel DNA analizi, bi imel možnost prepričljivo izkazati svoja zatrjevanja, da ni oče prve tožnice. Njegovo odklonitev DNA analize in pravico do zasebnosti je treba povezati s pravico prve tožnice do poznavanja svojega izvora, ki prav tako spada v sklop osebnostnih pravic. Oddaja biološkega materiala je neinvazivna in preprosta, zato toženčeva zatrjevanja o nedopustnem posegu v njegovo zasebnost niso prepričljiva. Še posebej, če se jim ob bok postavi pravica otroka do poznavanja lastnega izvora. Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo izključno na toženčevo odklonitev izvedbe raziskave DNA, marveč je upoštevalo celoten spekter preostalih dokazov.
nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti - jamčevalni zahtevek - odprava stvarnih napak - skrite napake - montaža plinovoda - napaka pri izdelavi gradbe - plinska peč - sprememba tožbe - odločitev o spremembi tožbe - obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - predmet postopka - pravice kupca - pravilna izpolnitev pogodbe - brezhibno delovanje stvari - zamenjava stvari - sanacija - oblikovanje jamčevalnega tožbenega zahtevka
Določitev načina odprave napak praviloma ni naloga tožnika. Ta, ki je napako dolžan odpraviti lahko (praviloma) svojo (pogodbeno) obveznost (pravilno) izpolni na več načinov. V konkretnem primeru mora biti odprava napake skladna s prisilnimi predpisi, kar tožbeni zahtevek (kar je potrdil tudi izvedenec), upošteva, zato toženka s tem v zvezi nima možnosti izbire, niti tega ne zatrjuje. Tožniki so zahtevali zamenjavo obstoječega grelnika s konkretno določenim tipom kondenzacijskega grelnika.
Tožencu kot prodajalcu in investitorju je naložena sanacija plinovodne napeljave z zamenjavo plinskih grelnikov, z možnostjo priključka na mestno plinovodno omrežje, s tem v zvezi potrebno sanacijo ostalih povezanih naprav (dimnika, odvoda kondenza …) ter s pridobitvijo za to potrebne dokumentacije in soglasij. Stanovanja so bila tožnikom predana z napako, obstoj napake pa pomeni nepravilno izpolnitev pogodbene obveznosti, zato je toženka napake dolžna odpraviti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 45, 45/3, 47, 47/4, 51, 51/1.
nagrada izvedenca - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Sodna praksa je enotna, da gre za zelo zahtevno delo, ko le-to odstopa od standardne zahtevnosti izvedenskega mnenja. Za izjemno zahtevno delo pa morajo biti podane posebne, izjemne okoliščine, ki jih mora izvedenec sam obrazložiti oziroma pojasniti, zakaj gre za izjemno zahtevno delo. Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno poudarilo, da izvedenka ob priglasitvi stroškov ni dodatno obrazložila, zakaj (po njenem mnenju) izvedensko mnenje odstopa od standardne zahtevnosti do te mere, da že ustreza pojmu izjemne zahtevnosti. Že zato pritožba ne more biti utemeljena.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZPIZ-1 člen 101.. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - izobrazba - ustrezno delo - III. kategorija invalidnosti
Glede na nesporno dejstvo, da je tožnik po poklicu "pravnik" s VI. stopnjo strokovne izobrazbe, ponujeno pa mu je bilo delo za delovno mesto "usmerjevalec pošiljk I", za katerega se glede na opis delovnega mesta zahteva poklic "PTT prometnik" s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove nezakonita, ker tožniku ponujena nova pogodba ni ustrezna glede na tožnikovo dejansko strokovno izobrazbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00011789
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 346, 347, 347/2, 349. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (2007) člen 2.
subvencija za samozaposlitev - vračilo subvencije - gospodarska pogodba - pridobitna dejavnost - obročno odplačilo dolga - občasna terjatev - splošni zastaralni rok - zastaranje občasne terjatve - napačen pravni pouk
Pridobitna dejavnost je tista dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička oziroma dejavnost, s katero zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb-2 (prim. 2. člen Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti). Že na prvi pogled je očitno, da dajanje subvencije za samozaposlitev nobenega od opisanih kriterijev ne izpolnjuje.
povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - potrebni pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - določitev nagrade glede na vrednost predmeta - nagrada odvetnika
Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje pomotoma obračunalo število točk od vrednosti spornega predmeta 45.000,00 EUR. Ob pravilni uporabi OT bi moralo pri vrednosti spornega predmeta izhajati iz vrednosti točke 0,459 EUR.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnina za nepremoženjsko škodo - zlom prstanca desne roke - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem pravilno upoštevalo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - zmotna uporaba materialnega prava - darilna pogodba
Ker je bila nepremičnina kupljena v času trajanja zakonske zveze, je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je na prvem tožencu dokazno breme, da nepremičnina ne spada v skupno premoženje in zaključilo, da tega bremena ni zmogel.
ZDen člen 27, 27/1, 42, 42/3, 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 20.
denacionalizacija - odškodnina - pravica do odškodnine - podržavljeno premoženje - vračanje podržavljenega premoženja - vračanje v obliki nadomestnega zemljišča - nadomestna nepremičnina - vračanje premoženja v naravi - zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč - pasivna legitimacija - denacionalizacijski zavezanec - avtentična razlaga predpisa
Položaj upravičencev, ki jim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, je bolj kot z upravičenci, ki jim je premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah SOD, primerljiv s tistimi, ki jim je premoženje vrnjeno v naravi. Ker nadomestna nepremičnina ustreza vrednosti podržavljenega premoženja, je varstvo upravičenčevega položaja za čas od uveljavitve ZDen dalje lahko le v določbi drugega odstavka 72. člena ZDen. Zavezanec za izplačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen tem upravičencem pa je Sklad (tožena stranka).
ZDR-1 člen 9, 10, 88, 88/4, 89, 89/1, 91, 118.. ZPP člen 140, 142, 144.. ZUstS člen 44.. ZDSS-1 člen 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo - vročanje
Po 44. členu ZUst se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Zato ne drži, da je potrebno brez uporabe določil ZPP o osebnem vročanju ugotoviti pravilno vročitev po četrtem odstavku 88. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014206
KZ člen 267, 267/1. KZ-1 člen 54, 54/1, 261, 261/1. ZKP člen 18, 18/2, 149a, 150, 150/1, 150/1-1.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - storilec kaznivega dejanja - javni uslužbenec - uradna oseba - časovna veljavnost kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje - nedovoljeni dokazi - nezakoniti dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem
Pritožnik utemeljeno izraža nestrinjanje s presojo sodišča prve stopnje, da je v konstrukcijo obtožencu očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1 vključilo tudi tista posamična dejanja, ki naj bi jih storil pred veljavnostjo KZ-1 oziroma pred 1. 11. 2008, ko upoštevaje določbo 267. člena KZ javni uslužbenec (še) ni bil možni storilec tega kaznivega dejanja, temveč ga je lahko storila le uradna oseba.
Sodba sme temeljiti na s prikritimi preiskovalnimi ukrepi pridobljenih dokazih le, če so bili odrejeni oziroma dovoljeni, podaljšani in izvajani zakonito. Ob pravilni presoji sodišča prve stopnje, da obtoženec nikoli ni imel statusa uradne osebe, se postavlja vprašanje zakonitosti odreditve prikritih ukrepov po 149.a členu in po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP zoper obtoženca, ki sta bila odrejena v času veljavnosti KZ, ko je kaznivo dejanje prejemanja podkupnine po prvem odstavku 267. člena KZ lahko storila le uradna oseba.
vrednost spornega predmeta - sprememba namembnosti zemljišča - čas ob vložitvi tožbe - tožba na sklenitev pogodbe - izpolnitev dednega dogovora
V tožbi določena vrednost spornega predmeta, temelječa na dejstvu, da je sporna nepremičnina kmetijsko zemljišče, in na vrednosti, ki jo je zanjo določal GURS, ne ustreza sedanjim okoliščinam, saj je prišlo do spremembe namembnosti sporne nepremičnine v stavbno.
Vrednost spornega predmeta je potrebno oceniti v času vložitve konkretne tožbe, zato ni pravilno stališče, da je za določitev vrednosti konkretnega spornega predmeta bistveno, kakšna je bila vrednost nepremične v času izdaje sklepa o dedovanju, v katerem je bil sklenjen vtoževani dedni dogovor.
Ker znaša sedanja vrednost spornega predmeta 158.750,00 EUR je stvarno pristojno okrožno sodišče.