CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00020897
SPZ člen 99, 117.. ZNP člen 114.. ZPP-UPB3 člen 21.
določitev načina rabe nepremičnine - negatorna tožba - prepoved uporabe - narava spora - razmerja med etažnimi lastniki - regulacijska začasna odredba - verjetnost nastanka škode - res transacta kot procesna ovira za sojenje - nove okoliščine
Spor med strankama o tem, ali naj v spornem zidu predmetna prehoda ostaneta ali pa naj se zapreta (zazidata), s čimer se onemogoči prehod skozi odprtine zidu, predstavlja vprašanje določitve rabe skupne stvari.
ZD člen 28, 29, 30, 34, 34/1, 34/2, 35, 36, 37, 38, 46, 46/1. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8.
nujni delež prikrajšanje nujnega deleža - odprava oporočnih razpolaganj - vrnitev daril - vračunanje daril - neodplačno razpolaganje - materialno procesno vodstvo - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - izračun nujnega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - navidezna pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pri obračunski vrednosti se upoštevajo tudi darila, pri čemer je v skladu z 29. členom ZD darilo vsako neodplačno razpolaganje. Neutemeljena je navedba, da brezplačna medgenaracijska pomoč zapustnika otroku ne pomeni darila, ki bi se vštevalo v dedni delež. Pod pojem darila je mogoče subsumirati tudi s strani zapustnice zagotovljeno varstvo in prehrano v obliki kosil za tožničina otroka.
Glede na ugotovljeni obseg storitve je šlo za neodplačno razpolaganje v korist tožnice in ne le za običajno sorodstveno in solidarnostno pomoč.
Tako pri nepremičninah, kot tudi pri vrednostih spornih daril, ni mogoče ugotoviti absolutno pravilne in objektivne vrednosti in gre za oceno, ki je do določene mere subjektivna, mora pa biti oprta na objektivna merila.
Kršitev pojasnilne dolžnosti se skladno z novejšo sodno prakso presoja po določbah o pogodbeni odškodninski odgovornosti.
Zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti zdravnika je podana odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove, če je pravno priznana škoda posledica uresničitve katerega od tveganj, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sindikalni zaupnik - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniku je dokazana hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, storjena s tem, da je spornega dne grobo žalil delavca, se do njega nasilno vedel, tako verbalno kot tudi fizično z udarcem, pri čemer je na delavca glasno vpil s stavki, da če bi imel nož, bi ga razrezal na komade.
dedovanje - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - sporna dejstva - obseg zapuščine - dedni delež - velikost dednih deležev - prikrajšanje nujnega deleža - izplačilo nujnega deleža v denarju - obračunska vrednost zapuščine - darilo dediču - vračunanje daril
Šele ko bo znan obseg zapuščine in velikost dednih deležev, bo ugotovljivo, ali razpoložljivi del zapuščine zadošča za poplačilo dednih deležev. Šele tedaj se bo izkazalo, ali sploh in za kolikšno prikrajšanje gre; tedaj bodo upravičenci lahko zahtevali vrnitev daril v zapuščino. Darila se namreč vračajo le v tolikšnem obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje nujnega dednega deleža odpravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00011773
ZZZDR člen 88, 92, 211, 408. URS člen 35. ZPP člen 8.
razmerja med starši in otroki - izpodbijanje očetovstva - priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva - aktivna legitimacija - kolizijski skrbnik - postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - odobritev skrbnika za posebni primer - odobritev tožbe - pravica otroka do ohranitve statusa - osebnostne pravice - varstvo otrokovih osebnostnih pravic - izvedenec klinične psihologije - preiskovalno načelo - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Odobritev opravljenih procesnih dejanj ni nujno izrecna ali pisna, ampak je lahko tudi konkludentna; kolizijski skrbnik (CSD) pa je s svojimi konkludentnimi ravnanji v preteklosti jasno izrazil, da želi pravdo nadaljevati.
Pravica izpodbijati očetovstvo je otrokova samostojna pravica, ki ne more biti prisilno zvezana s hkratnim uveljavljanjem pravice do ugotovitve očetovstva po 92. členu ZZZDR.
Sodišče mora opraviti tehtanje med pravico mladoletne tožnice do ohranitve statusa in pravico do poznavanja identitete svojih naravnih staršev, v kateri je zaobjeto tudi upravičenje do ukinitve pravne vezi z domnevnim staršem, ki ne ustreza realnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012591
KZ-1 člen 34, 115, 115/1, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 383, 383/1, 391.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poskus uboja - napad z nožem - namen storilca - pooblastila pritožbenega sodišča - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec namerno z nožem v hrbet zabodel oškodovanca, ureznina se je končala z 10 cm globoko vbodnino v mišičju ob hrbtenici. Dejanske ugotovitve konkretnega primera spričo možnih hudih posledic in mesta vbodnine, tudi glede na opis dejanja, iz katerega izhajajo vsi zakonski znaki hujšega kaznivega dejanja poskusa uboja, izkazujejo nepravilnost pravne opredelitve kaznivega dejanja v sodbi sodišča prve stopnje kot (le) kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe prizadejane z nevarnim orodjem.
protipraven odvzem prostosti - omejitev svobode gibanja - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Obdolženec je pri oškodovanki z ustrahovanjem, z grožnjami, da bo uporabil silo zoper njeno telo in da bo oba ubil, med pojavljanjem v javnosti pa jo je fizično nadzoroval in jo spremljal, predhodno ji je vzel telefon in ga onesposobil, dosegel, da se mu iz strahu ni upala upreti in v javnosti pokazati, da je v svojem gibanju omejena. Obdolženec je oškodovanko proti njeni volji zadrževal ne le v avtomobilu, ko ga je morala spremljati po njegovih opravkih, vozilo pa je z drugim vozilom spremljal obdolženčev brat, temveč jo je brez pravne podlage tudi zaprl in zaklenil v njegovo sobo na njegovem domu, od koder ni imela izhoda.
ZDen člen 27, 27/1, 42, 42/3, 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 20.
denacionalizacija - odškodnina - pravica do odškodnine - podržavljeno premoženje - vračanje podržavljenega premoženja - vračanje v obliki nadomestnega zemljišča - nadomestna nepremičnina - vračanje premoženja v naravi - zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč - pasivna legitimacija - denacionalizacijski zavezanec - avtentična razlaga predpisa
Položaj upravičencev, ki jim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, je bolj kot z upravičenci, ki jim je premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah SOD, primerljiv s tistimi, ki jim je premoženje vrnjeno v naravi. Ker nadomestna nepremičnina ustreza vrednosti podržavljenega premoženja, je varstvo upravičenčevega položaja za čas od uveljavitve ZDen dalje lahko le v določbi drugega odstavka 72. člena ZDen. Zavezanec za izplačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen tem upravičencem pa je Sklad (tožena stranka).
Na podlagi vstopne pravice dedujejo le potomci od dedovanja odpadlega dediča, medtem ko je bila F. N. v trenutku uvedbe dedovanja po pok. V. N. živa in je zato postala dedinja denacionaliziranega premoženja. Ker pa v trenutku, ko bi premoženje lahko dejansko prešlo nanjo (pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji), ni bila več živa, dedujejo po njej (glede na to, da z denacionaliziranim premoženjem v oporoki ni razpolagala) njeni zakoniti dediči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016990
OZ člen 131, 153, 153/2, 179.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu s traktorjem v gozdu - uporaba vozila kot delovnega stroja - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - deliktna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - potek dogodka - skupno delovanje več vzrokov - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - ravnanje neposrednega oškodovanca - napaka v delovanju stroja - popravilo vozila - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - subjektivni in objektivni kriterij - prosta dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - materialna resnica - premoženjska in nepremoženjska škoda
Delavec je goseničarja, na katerega so bili pripeti hlodi, ustavil na poti navzdol, ko je vozil mimo drevesa in bi moral rahlo zaviti v desno, a tega ni mogel storiti, ker se je v vzmet ročne zavore goseničarja zapičila veja, ki mu je onemogočala krmiljenje. Pravilna zaustavitev goseničarja v takem primeru obsega "sidranje" pluga (tj. sprednjega dela v korenino ali breg), ustavitev motorja, zategnitev ročne zavore in spustitev tovora. Delavec je od navedenega zasidral plug, medtem ko ročne zavore ni mogel zategniti, čeprav bi jo hotel. V takih okoliščinah je zlezel pod goseničarja in se lotil odstranjevanja veje, nakar se je goseničar premaknil in ga povozil do smrti.
Plazenje pod traktor ni bilo absolutno prepovedano, temveč je bilo v določenih okoliščinah ne le dovoljeno, temveč s strani delodajalca celo pričakovano, vendar je (sicer vzoren in izkušen) delavec v želji, da bi omogočil nadaljevanje delovnega procesa, ravnal nespametno, da se je v takih okoliščinah sam lotil odpravljanja napake, zato znaša njegova soodgovornost k nastali škodi dve tretjini (65 %).
Ravno s tem, ko bi se toženec podvrgel DNA analizi, bi imel možnost prepričljivo izkazati svoja zatrjevanja, da ni oče prve tožnice. Njegovo odklonitev DNA analize in pravico do zasebnosti je treba povezati s pravico prve tožnice do poznavanja svojega izvora, ki prav tako spada v sklop osebnostnih pravic. Oddaja biološkega materiala je neinvazivna in preprosta, zato toženčeva zatrjevanja o nedopustnem posegu v njegovo zasebnost niso prepričljiva. Še posebej, če se jim ob bok postavi pravica otroka do poznavanja lastnega izvora. Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo izključno na toženčevo odklonitev izvedbe raziskave DNA, marveč je upoštevalo celoten spekter preostalih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00011789
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 346, 347, 347/2, 349. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (2007) člen 2.
subvencija za samozaposlitev - vračilo subvencije - gospodarska pogodba - pridobitna dejavnost - obročno odplačilo dolga - občasna terjatev - splošni zastaralni rok - zastaranje občasne terjatve - napačen pravni pouk
Pridobitna dejavnost je tista dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička oziroma dejavnost, s katero zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb-2 (prim. 2. člen Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti). Že na prvi pogled je očitno, da dajanje subvencije za samozaposlitev nobenega od opisanih kriterijev ne izpolnjuje.
vrednost spornega predmeta - sprememba namembnosti zemljišča - čas ob vložitvi tožbe - tožba na sklenitev pogodbe - izpolnitev dednega dogovora
V tožbi določena vrednost spornega predmeta, temelječa na dejstvu, da je sporna nepremičnina kmetijsko zemljišče, in na vrednosti, ki jo je zanjo določal GURS, ne ustreza sedanjim okoliščinam, saj je prišlo do spremembe namembnosti sporne nepremičnine v stavbno.
Vrednost spornega predmeta je potrebno oceniti v času vložitve konkretne tožbe, zato ni pravilno stališče, da je za določitev vrednosti konkretnega spornega predmeta bistveno, kakšna je bila vrednost nepremične v času izdaje sklepa o dedovanju, v katerem je bil sklenjen vtoževani dedni dogovor.
Ker znaša sedanja vrednost spornega predmeta 158.750,00 EUR je stvarno pristojno okrožno sodišče.
nastanek taksne obveznosti - individualni delovni spor - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 za postopek o individualnih delovnih sporih zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje taksna obveznost nastane, ko je sodna odločba vročena stranki. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je plačilni nalog za plačilo sodne takse vročilo tožniku istočasno s sodbo.
Priznanje sodne takse kot stroškov postopka ne more biti razlog zavrnitve predloga za oprostitev ali obročno plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011689
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 154, 154/2, 189, 189/1.
darilo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - odplačna pogodba - dvostranska pogodba - aleatornost - načelo enake vrednosti dajatev - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - identiteta zahtevka - litispendenca - izključujoči se zahtevki - izključujočnost - začetek pravde - vročitev tožbe
V primeru sklenitve odplačne in aleatorne pogodbe o preužitku oziroma pogodbe o dosmrtnem preživljanju neenakovrednost dajatev ni relevantna.
Pravilna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da je podana litispendenca, saj se tožbeni zahtevek tretjega toženca, da je lastnik nepremičnin s parc. št. 47/2 in 47/3, izključuje z zahtevkom tožnice, da je lastnica teh nepremičnin ona, čeprav se oba pri tem sklicujeta na različno pravno in dejansko podlago. Nasprotno stališče bi lahko lahko pripeljalo do nevzdržne situacije, saj je lastninska pravica absolutna, učinkuje proti vsem in (izključni) lastnik neke točno določene nepremičnine je lahko samo en.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00012435
OZ člen 579, 583, 583/3. URS člen 33, 60, 67.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - reivindikacijska tožba - prepoved vznemirjanja lastnika - negatorna (opustitvena) tožba - neposredna in posredna posest - dejanska oblast nad stvarjo - posodbena pogodba - odpoved posodbene pogodbe - prekarij - trajanje prekarističnega razmerja - preklic prekarija - začasna uporaba stvari - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na nepremičnini - določljivost osebe, zoper katero se ukrep izvaja - neposredni uporabnik nepremičnin - samoupravna lokalna skupnost - socialna funkcija lastnine - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi
Tožnica od toženca ne more zahtevati, naj ji izroči sporne nepremičnine proste tudi vseh drugih oseb, saj se lahko zahtevek nanaša le na konkretno določeno osebo (toženca) in njegove stvari. Tožencu ni mogoče naložiti bremena za izselitev tudi vseh drugih (začasnih) uporabnikov, ki poleg toženca zasedajo sporne prostore.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013072
ZPVAS člen 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. SPZ člen 42. URS člen 158.
denacionalizacija - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - vračanje premoženja agrarni skupnosti - vračanje premoženjskih pravic - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - odločba upravnega organa - pravnomočna upravna odločba - last občine - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - izvirna pridobitev lastninske pravice - aktivna legitimacija
Pogoj za dedovanje premoženja in premoženjskih pravic, ki so bile podržavljene bivšim agrarnim skupnostim, je, da je bilo premoženje upravičencem vrnjeno, in sicer po postopku in na način, kot ga je določal ZPVAS. Nekdanji člani agrarnih skupnosti oz. njihovi pravni nasledniki so morali najprej ponovno vzpostaviti agrarno skupnost in jo registrirati po postopku, določenem v členih 2 – 7 ZPVAS. Nato so morali uveljavljati vračilo tistega obsega pravic, ki so jih imeli sami oz. njihovi pravni predniki ob podržavljenju. Premoženje in premoženjske pravice so bile z odločbo upravnega organa vrnjene fizični osebi, kateri so bile odvzete. Če prejšnji člani, njihovi dediči oz. pravni nasledniki niso uveljavljali vračanja lastninske pravice v celoti, so ostale oz. postale nepremičnine s preostalega dela območja bivše agrarne skupnosti last občine, na območju katere ležijo (8. člen ZPVAS).
Zmotno je pritožnikovo prepričanje, da je mogoče zatrjevane napake, ki naj bi jih upravni organ zagrešil v postopku vračanja premoženja po določbah ZPVAS, odpravljati v drugem – zapuščinskem postopku po upravičencu, ki ni bil upoštevan v pravnomočni upravni odločbi. Morebitne nepravilnosti v postopku vračanja premoženja po določbah ZPVAS bi moral pritožnik uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper izdano upravno odločbo o vračilu premoženja upravičencem po določbah ZPVAS.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje ima pravno naravo obligacije prizadevanja. Mandatar se zaveže, da si bo prizadeval za končni rezultat. Nosilec posla je mandant. Posel se opravlja na njegovo nevarnost.
solastna stvar - delitev stvari v solastnini - fizična delitev solastne stvari - nova solastninska skupnost - soglasje solastnikov - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev - napotitev na pravdo
Delitev solastnine načeloma ne more privesti do nove solastninske skupnosti in postopka ni mogoče uporabiti za to, da se izloči le posamezni solastnik. Tak način delitve bi bil mogoč le ob izrecnem soglasju vseh udeležencev, vendar ga v obravnavanem primeru ni.