preživnina - tožba za zvišanje preživnine - tožba za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014073
ZSSloV člen 53, 53/2.. OZ člen 169, 229, 246.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - misija
Vrhovno sodišče RS je v istovrstnih zadevah, ki se nanašajo na vprašanje obračuna bruto zneska ter na odvod davkov in prispevkov zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni.
Pri izvršitvi sodbe je treba upoštevati, da je tožniku prisojen znesek odškodnine, odmerjen glede na neto plačo, ki jo je tožnik v spornem obdobju prejemal v tujini in da je po določbi 169. člena OZ, ki se glede na določbo 246. člena OZ smiselno uporablja tudi za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, oškodovanec upravičen do popolne odškodnine (to je prisojenega neto zneska odškodnine).
škodni dogodek - prometna nesreča - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - nedokazane trditve - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je do prometne nesreče prišlo, vendar ni dokazano, da bi zaradi te nesreče tožnik dobil poškodbe, kot jih zatrjuje, zato vzročna zveza med zatrjevanimi poškodbami in prometno nesrečo ni izkazana. Če ni dokazano, da so tožnikove telesne poškodbe nastale v prometni nesreči, potem je neutemeljen celoten odškodninski zahtevek iz naslova nepremoženjske škode, tako za telesne bolečine, kakor tudi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012750
KZ-1 člen 34, 34/1, 54, 54/1, 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1. ZVOP-1 člen 74.
pravica do zasebne lastnine - kolizija pravic - pravica do zasebnosti - javni kraj - posnetki nadzornih kamer - ukrepi za zagotavljanje varnosti
Tudi po obrazložitvi sodišča prve stopnje pomeni videosnemanje poseg v pravico do zasebnosti, če do njega pride na javnem kraju, torej tudi v trgovini, kot je bilo v obravnavani zadevi, vendar pravica do zasebnosti ni absolutna, temveč je omejena s pravicami drugih. Tako je v obravnavanem primeru v koliziji s pravico oškodovanca do zasebne lastnine, ki je prav tako zagotovljena z Ustavo RS. V obravnavanih primerih je video nadzor bil nameščen v trgovinah, nadzorne kamere so bile postavljene s strani gospodarskih družb zaradi zagotavljanja varnosti premoženja in oseb v trgovinah in obdolženi v takem, javnem prostoru, ni mogel pričakovati zasebnosti. Posnetki nadzornih kamer niso nesorazmerno posegali v njegovo pravico do zasebnosti, v konkretnem primeru pa pravica oškodovanca do zasebne lastnine, v katero je bilo poseženo s kaznivim dejanjem, in njegov interes po učinkoviti zaščiti in varstvo njegovih pravic, pretehta nad obdolženčevo pravico do zasebnosti. Ker so bile nadzorne kamere postavljene in uporabljene za njihov običajni namen (zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja), in ker posnetek ni nesorazmerno posegel v obdolženčevo pravico do zasebnosti, je sodišče prve stopnje zaključilo, da posnetki video nadzora ne predstavljajo nedovoljenih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00012744
ZDen člen 73. ZPP člen 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 623, 623/6.
določitev odškodnine - upravičenec do denarne odškodnine - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem - odplačna pridobitev nepremičnine - pravni naslednik - univerzalno pravno nasledstvo - prevzemna družba - nova družba - prenos premoženja - statusna sprememba - prenos poslovanja družbe - pravica do izjave - ugovor prekluzije - bistvene kršitve določb postopka
Po 73. členu ZDen so do odškodnine upravičeni zavezanci, iz katerih sredstev je bila po odločbah ZDen vrnjena nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno. Določba 73. člena ZDen je pri opredelitvi odškodnine omejena na subjekte, ki so bili denacionalizacijski zavezanci in so podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Singularni pravni nasledniki so iz tega kroga izključeni.
Sporno je, ali je predlagatelj pravni naslednik pridobitelja obravnavane nepremičnine in odplačnost pridobitve.
Univerzalno pravno nasledstvo je podano, kadar ob statusnih spremembah prevzemni pravni subjekt vstopi v celotni pravni položaj prenosnega pravnega subjekta, tako da je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij.
Pravna prednica predlagatelja s prevzemom dela premoženja v upravljanje in tudi s prevzemom dela poslovanja nekdanje podružnice Narodne banke FLRJ vstopila le v posamezna pravna razmerja narodne banke, kar ne vodi do univerzalnega pravnega nasledstva oziroma celovitega prenosa premoženja z vsemi pravicami in obveznostmi. Tako se izkaže, da pogoj univerzalnega pravnega nasledstva za odškodnino po 73. členu ZDen ni izpolnjen in je predlog pravilno zavrnjen.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7. SPZ člen 32.
posestno varstvo - motenje posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prepozna tožba - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
Ker že iz tožbenih trditev izhaja, da je bila tožba zaradi motenja posesti vložena več kot 30 dni potem, ko je tožnica ugotovila, da je bila ključavnica zamenjana, in ko ji je toženec na njen opomin, naj ji izroči ključe, odgovoril, da tega ne bo storil, je bila tožba glede na materialnopravno določbo 32. člena SPZ vložena prepozno. Tožbenih trditev v tej smeri se ne da dopolniti. Tožba je bila neodpravljivo nesklepčna.
odškodninska odgovornost - premoženjska in nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti - posttravmatska stresna motnja - dokazovanje z izvedencem - potni stroški - nedovoljene novote - akontacija odškodnine - valorizacija akontacij odškodnine - stroški tuje pomoči - pomoč družinskih članov - urna postavka
Toženka konkretnih trditev o tem, kako bi lahko prvo tožnik z izvajanjem psihoterapevtske obravnave (ali morebitnih drugih konkretno opredeljenih terapij) zmanjšal obseg obstoječih posledic prometne nezgode na svojem zdravju (to je preprečil nastanek škode oziroma zmanjšal njen uspeh), v postopku na prvi stopnji pravočasno ni podala. Ker takšnih (pravočasnih) trditev v postopku na prvi stopnji ni podala in ker vsebina dokaza (izvedenskega mnenja) tega ne more nadomestiti, je neupoštevno (obširno) pritožbeno pojasnjevanje, kako bi lahko prvo tožnik težave ublažil (ali celo odpravil) in kako bi moralo sodišče vse to upoštevati pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
načelo sorazmernosti - izvršba na nepremičnine - višina terjatve - novo izvršilno sredstvo - omejitev izvršbe - predlog za drugo izvršilno sredstvo - predmet izvršbe - solastnina - skupna lastnina - vrednost nepremičnine - Center za socialno delo (CSD)
Upnik pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe ni omejen glede na višino terjatve. ZIZ namreč ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino, niti ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča.
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve, saj je potrebno upoštevati okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če namreč upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. V primeru, ko se izterjuje nizek dolg pa je od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Nizka višina terjatve torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo dolžnikovega deleža nepremičnine.
zastaranje - odpoved zastaranju - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pisna pripoznava zastarane obveznosti - kupoprodajna pogodba - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - prekluziven rok - splošni petletni zastaralni rok
Po zastaranju terjatve nastopijo (enaki) učinki pretrganja zastaranja le pod pogoji iz 341. člena OZ, ki določa, da se pisna pripoznava zastaranja obveznosti šteje za odpoved zastaranju.
odplačno zastopanje - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - zastopanje po odvetniku - prepoved opravljanja dejavnosti na črno
Sodišče procesnih dejanj, ki jih opravi oseba, ki ne izpolnjuje zakonitih pogojev odplačnega zastopanja strank pred sodiščem, ne more dopustiti, ker bi v nasprotnem primeru dejansko sodišča kot varuh zakonitosti dopuščala odvetništvo na črno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011961
ZPSPP člen 14, 15, 17. OZ člen 190, 190/1, 336, 346, 416. ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
najemna pogodba - najemna pogodba za poslovni prostor - vlaganja v poslovni prostor - povrnitev vlaganj v poslovni prostor - zahtevek za povrnitev vlaganj - pravica do povračila stroškov - ureditev poslovnih prostorov - gostinska dejavnost - adaptacija - pogodbeni namen - trditveno in dokazno breme - zastaranje tožbenega zahtevka - neupravičena pridobitev - povečanje vrednosti - skupno premoženje zakoncev - skupna terjatev zakoncev - upravljanje s skupnim premoženjem - aktivna legitimacija - prehod koristi - čas prehoda koristi - izguba posesti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - določitev vrednosti opreme - pobot
Ob tem, ko izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh (z vidika uporabljene pravne podlage) odločilnih dejstvih, utegne spregled kakšnih trditev pravdne stranke sicer predstavljati kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa mora biti v pritožbi konkretno (in ne s povsem posplošenim sklicevanjem na nedefinirane predhodne vloge v postopku) uveljavljana.
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do vseh trditev ni opredelilo predstavlja uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). To od pritožnika terja konkretizirano in obrazloženo uveljavljanje kršitve. Pritožnica bi torej morala določno navesti, na katera vlaganja se nanaša njen ugovor, da so bila dela, ki so bila opravljena po letu 1981, opravljena samoiniciativno in brez njene vrednosti, in kako to vpliva na višino terjatve tožeče stranke. Ker je pritožbeni očitek posplošen, višje sodišče natančnejšega preizkusa izpodbijane sodbe v tem delu ne more opraviti.
Čeprav sta najemnika prevzela najemodajalkino obveznost urediti poslovni prostor v takšno stanje, da ga bo mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo, pritožbeno sodišče (tako kot sodišče prve stopnje) ne najde ničesar, kar bi kazalo na to, da sta se hkrati zavezala najemodajalčevo zakonsko dolžnost prevzeti nase tudi v stroškovnem smislu.
V skladu z določbo 17. člena ZPSPP bi imela najemnika pravico do povračila stroškov za popravila, ki ne gredo v njuno breme, saj med pogodbeniki od zakonske ureditve drugačen dogovor o tem, kateri krije stroške popravil, ni bil sklenjen.
Tožena stranka je bila zato, ker sta najemnika namesto nje izvršila prenovo in izboljšave poslovnega prostora, nedvomno obogatena, najemnika prikrajšana, prehod premoženja pa nima podlage v pravnem poslu ali v zakonu. Zato je tožena stranka dolžna nadomestiti vrednost dosežene koristi oziroma povrniti neamortizirani del koristnih vlaganj (prvi odstavek 190. člena OZ).
V primeru, ko le eden od zakoncev uveljavlja njuno kolektivno terjatev iz naslova skupnega premoženja, ni nujno sodelovanje obeh zakoncev v postopku.
Za začetek teka zastaranja zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve je ključen trenutek prehoda koristi s prikrajšane osebe (torej vlagatelja, v tem primeru bivših najemnikov) na obogateno osebo (v tem primeru lastnico, torej toženo stranko), saj je prehod koristi predpostavka za uveljavljanje zahtevka na tej podlagi.
nujni dediči - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - dedna pravica - dedna izjava - odstop dednega deleža - odpoved dedovanju - vračanje daril dedičev - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - dedna transmisija - sposobnost biti stranka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - sporna dejstva
Ker je A. A. zapustnico sicer preživel, a umrl pred zaključkom zapuščinskega postopka, je dedičem po pokojnem A. A. treba omogočiti udeležbo v zapuščinskem postopku po zapustnici (134. člen ZD).
A. A. je v predmetnem postopku že uveljavljal nujni delež in njegovo prikrajšanje. V lastnoročno podpisani vlogi zapuščinskemu sodišču z dne 19. 1. 2017 je obširno pojasnil, kakšna je vsebina prikrajšanja glede na to, koliko je kateri izmed dedičev po zapustnici že prejel, vključno z oporočno dedinjo. Kot pravni laik je smiselno navajal enako, kot navajajo v pritožbi zakoniti dediči. A. A. si je tako pravočasno in aktivno prizadeval za uveljavitev svojega (nujnega) dednega deleža.
izvršilni naslov - obstoj in primernost izvršilnega naslova - določenost izreka sodbe - določljivost obveznosti - dajatvena sodba - sodba delovnega sodišča - namen izvršilnega postopka
Le dajatvena sodba, ki vsebuje naložitev (ali dopustitev oziroma opustitev) obveznosti, je lahko v izvršilnem postopku podlaga za njeno izterjavo. Izvršilni postopek je po svoji naravi namenjen izterjavi dospelih terjatev iz izvršilnega naslova, ne pa postavljanju novih dajatvenih zahtevkov.
vrnitev v prejšnje stanje - prepozna zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče prve stopnje se pri svoji odločitvi pravilno sklicuje na vsebino komentarja k členu 89 ZKP točka 5, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoča le pri zamudi roka za pritožbo ali roka za napoved pritožbe. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le pri zamudi roka za pritožbo ali roka za napoved pritožbe zoper sodbo in sklepe, naštete v prvem odstavku tega člena. Zoper druge sklepe, kot je na primer sklep o priporu, sklep o uvedbi preiskave ali sklep o stroških postopka, obdolženec ne more predlagati vrnitve v prejšnje stanje, če je zamudil rok za pritožbo. Vrnitev v prejšnje stanje tudi ni možna, če je obdolženec zamudil rok za vložitev kakšnega drugega pravnega sredstva, na primer rok za odgovor na pritožbo, rok za ugovor zoper obtožnica ali rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija
Vrhovno sodišče RS (npr. sodba opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018) je zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Navedlo je, da je v kogentnih predpisih določeno, kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini, nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja davkov in prispevkov pa je v pristojnosti davčnih organov. Zato sodišče ne more prevzeti odločanja matičnih davčno-upravnih organov. Posledično pa delavec navedenega ne more uveljavljati od delodajalca.
Vprašanje (ne)utemeljenosti še odprtega tožbenega zahtevka glede povrnitve vlaganj na podlagi dogovora z dne 6. 4. 2001 je odvisno od ugotovitve ali navedeni dogovor obstaja in toženca zavezuje. Ugotovite, da tožniku ni uspelo dokazati, da je tožencu izročil gotovino v znesku 175.000,00 DEM, kot je zapisano v dogovoru, ne nudi podlage za zaključek, da dogovor ni obstajal in da je zato neutemeljen tudi del dogovora, ki se nanaša na povrnitev vlaganj v znesku 34.000,00 EUR.
ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 35.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - zastopanje - prokurist - direktor - prenos pooblastila - pooblaščenec - objava v sodnem registru - obseg prokure - rok za podajo odpovedi - pooblastilo - podpis
V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje veljavnosti pooblastila za samostojno zastopanje toženke, temveč gre zgolj za prenos določenih upravičenj s področja kadrovskega področja s strani direktorja toženke na posameznega zaposlenega, to je področno vodjo. ZDR-1 v prvem odstavku 20. člena izrecno določa možnost, da zakoniti zastopnik delodajalca, ki je pravna oseba, pooblasti za zastopanje posamezne zaposlene, kot tudi tretje osebe. Navedena določba je materialnopravna podlaga za sporni prenos pooblastila iz skupnega zastopanja direktorja in prokurista na posameznega zaposlenega s strani direktorja, pri čemer zadošča, da je pooblastilo podpisal zgolj direktor.
Pooblaščenec opravlja pravna dejanja za svojega pooblastitelja, v konkretnem primeru je bil to neposredno zastopani direktor, za katerega je v sodnem registru kot javni knjigi določena omejitev zastopanja. Zato ni potrebno, da bi bilo to določeno še v samem pooblastilu.
V obravnavani zadevi sta skladno s prvim odstavkom 20. člena ZDR-1 delodajalca zastopali od zakonitega zastopnika pisno pooblaščeni osebi (prokuristka in pooblaščena področna vodja), zato je za presojo pravočasnosti izredne odpovedi odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanila zadnja od njiju.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Navkljub temu, da je tožnik dokazano kršil pogodbene obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi s čiščenjem vozila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
Po določbi 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče (med drugim) pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki (točki a) in b) ). Tožnik in toženec nista v razmerju delavec delodajalec in toženec (družbenik in zakoniti zastopnik družbe, ki naj bi bila tožnikov delodajalec) tudi ni pravni naslednik delodajalca (izbrisane družbe). Zato ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu.
V primerih spregleda pravne osebnosti ne gre za pravno nasledstvo družbenika za obveznosti družbe, ampak za dvojno odgovornost za obveznosti družbe, to je družbe same in družbenika. Zato za takšne spore delovno sodišče ni pristojno, čeprav so predmet spora pravice iz delovnega razmerja.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - poslovna izguba - ogrozitev dejavnosti
Ker pri vprašanju plačila sodnih taks ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč izključno to, ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo takse oziroma ali ji bi plačilo sodne takse onemogočilo poslovanje, toženka ne more uspeti s sicer tudi pavšalno pritožbeno navedbo, da ima izgubo.