DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014073
ZSSloV člen 53, 53/2.. OZ člen 169, 229, 246.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - misija
Vrhovno sodišče RS je v istovrstnih zadevah, ki se nanašajo na vprašanje obračuna bruto zneska ter na odvod davkov in prispevkov zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni.
Pri izvršitvi sodbe je treba upoštevati, da je tožniku prisojen znesek odškodnine, odmerjen glede na neto plačo, ki jo je tožnik v spornem obdobju prejemal v tujini in da je po določbi 169. člena OZ, ki se glede na določbo 246. člena OZ smiselno uporablja tudi za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, oškodovanec upravičen do popolne odškodnine (to je prisojenega neto zneska odškodnine).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00012231
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 16, 17. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6, 6/1, 6/1-b. ZPotK-1 člen 2, 2-15, 20, 20/3, 27, 27/3, 29, 29/1. OZ člen 190, 193, 421, 421/2. ZPP člen 115.
kreditna pogodba - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - potrošniška kreditna pogodba - potrošnik - običajno prebivališče - pristojnost za potrošniške pogodbe - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - veljavnost dogovora o pristojnosti - uporaba slovenskega prava - pasivna legitimacija - odstop terjatev - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - ničnost kreditne pogodbe - ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kot sankcija za kršitev - odstop od kreditne pogodbe - veljavnost odstopa od kreditne pogodbe - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predlog za preložitev naroka - zdravniško opravičilo
Skladno s točko b prvega odstavka 6. člena Uredbe Rim I se za pogodbo, ki jo sklene potrošnik z drugo osebo, ki opravlja svojo poslovno ali poklicno dejavnost („podjetnik“), uporablja pravo države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, če podjetnik na kakršen koli način usmerja svoje dejavnosti v to državo, pogodba pa spada v okvir takih dejavnosti. V konkretnem primeru je ta situacija podana tako v primeru, da držijo navedbe tožnika, da je sporni kreditni pogodbi sklenil v Ljubljani preko kreditnega posrednika, kot v primeru, da držijo navedbe toženke, da sta bili kreditni pogodbi poslani tožniku (ki živi v Sloveniji, kar ni bilo sporno) v podpis s strani kreditodajalke - družbe K. s.r.o. oziroma sedaj F. s.r.o., ki ima sedež v B. v Republiki Češki, po pošti, faksu ali elektronski pošti ter da je nato tožnik poslal podpisani pogodbi na sedež družbe F. s.r.o. V obeh primerih namreč ne more biti dvoma, da je družba F. s.r.o. usmerjala svojo dejavnost potrošniškega kreditiranja v Slovenijo, v kateri ima tožnik stalno prebivališče, kraj sklenitve spornih kreditnih pogodb pa z vidika citirane določbe Uredbe Rim I ni pomemben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - USTAVNO PRAVO
VSL00012619
ZPP člen 7, 115, 115/2, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 436. ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 82, 83, 427. ZM člen 46. URS člen 22.
zdravniško opravičilo - pogoji za preložitev naroka - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - solidarna obveznost - zavrnitev dokaznega predloga - menična obveznost - sprememba dolžnika - pravica do poštenega sojenja - razlaga jasnih pogodbenih določil
Toženec je sodišče o tem, da ima na dan 8. 12. 2016 zdravniški pregled, obvestil s priporočeno pošiljko že 5. 12. 2016, torej tri dni pred narokom in bi zato lahko v tem času dostavil tudi ustrezno kvalificirano dokazilo zdravnika, ki ga je na pregled napotil, ki bi sodišču omogočalo presoditi, ali gre ne le za resničen, ampak tudi za nenaden in nepredvidljiv razlog.
Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo in ne sredstvo za uresničevanje pravice stranke, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih spora, da predlaga dokaze in da se izjavi o navedbah in dokazih nasprotne stranke. Zaslišanje strank ni namenjeno izvajanju materialno procesnega vodstva oziroma temu, da bi sodišče preko zaslišanja stranko vzpodbudilo, da navede morebiti manjkajoča dejstva.
Po 46. členu Zakona o menici so vsi tisti, ki so menico trasirali, akceptirali, indosirali ali avalirali, odgovorni imetniku menice solidarno, zato je obveznost toženca, ki mu je naložena s to sodbo, solidarna z obveznostjo, ki je bila z zgoraj navedeno pravnomočno sodbo naložena A. A. To je v izpodbijani sodbi, ki je bila izdana kasneje kot sodba I P 1797/2015, treba zato upoštevati tako, da se toženca obsodi na solidarno plačilo.
sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - tožba za izpodbijanje dednega dogovora - pritožbeni razlogi
Sklep, v katerem je sodišče povzelo dedni dogovor, je mogoče izpodbijati le iz razlogov, ker dednega dogovora niso sklenili vsi dediči, ali le-ta v sklepu ni pravilno povzet.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013123
ZPP člen 80, 139, 139/6, 145, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208. ZIZ člen 17, 19, 24, 42, 55, 55/1, 55/1-12. ZFPPod člen 25, 25/2, 27. URS člen 26.
izbris dolžnika iz sodnega registra - prekinitev postopka - izbris stranke iz sodnega registra po vložitvi pritožbe - prenehanje pravne osebe - univerzalno pravno nasledstvo - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - prevzem postopka - nadaljevanje postopka - rok za uveljavljanje terjatev proti družbenikom izbrisanih družb - pravno nasledstvo družbenikov izbrisanih družb - izvršilni postopek - sodni register - prekinitev postopka po sili zakona - sedež pravne osebe - nepravilno vročanje - teorija o adekvatni vzročni zvezi - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - časovne meje pravnomočnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - publicitetni učinek - sodni register - pozitiven in negativen vidik publicitete - odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika - arbitrarnost - protipravnost ravnanja sodnika - pravica do povračila škode - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - pravica do izjave - potrdilo o izvršljivosti sodbe
Pri presoji odškodninske odgovornosti države je treba ugotovljene nepravilnosti pri vročanju sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, vsebinsko ovrednotiti in oceniti njihov pomen za konkretni sodni postopek.
Tožnikova dolžnost plačila obveznosti iz delovnega spora, v povezavi z njegovim univerzalnim pravnim nasledstvom za dolgove izbrisane družbe, izhaja iz pravnomočne sodne odločbe delovnega sodišča, ki tako predstavlja vez med tožnikovo obveznostjo in dolžnostjo njenega plačila v izvršilnem postopku. Namen vročanja je bil dosežen, saj je bil tožnik s sodbo, ki je bila izvršena, dejansko seznanjen.
Ker je bila v obravnavani zadevi sodba prvostopenjskega delovnega sodišča pravnomočna, je bil trenutek izvršljivosti pomemben le z vidika teka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Glede na to, da je bil tožnik najkasneje z vročitvijo predloga za izvršbo seznanjen z obstojem pravnomočne sodbe, pa kljub temu prisojene obveznosti kot univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe ni poravnal, zatrjevana napačna oznaka datuma izvršljivosti ni v vzročni zvezi z zatrjevano škodo.
Zoper univerzalne pravne naslednike izbrisane družbe se je izvršila zakonita in pravnomočna sodna odločba, po kateri sta bila družbenika delavcu dolžna plačati prisojeni znesek.
Vzročna zveza med ravnanjem države in zatrjevano škodo je bila pretrgana s strani tožnika, ki v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi ni ugovarjal dejstvu, da je materialnopravno zavezan k plačilu dolga kot univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe. Ugovarjal je le, da je bil enoletni rok iz drugega odstavka 394. člena ZGD zamujen, kar se je izkazalo za neutemeljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012750
KZ-1 člen 34, 34/1, 54, 54/1, 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1. ZVOP-1 člen 74.
pravica do zasebne lastnine - kolizija pravic - pravica do zasebnosti - javni kraj - posnetki nadzornih kamer - ukrepi za zagotavljanje varnosti
Tudi po obrazložitvi sodišča prve stopnje pomeni videosnemanje poseg v pravico do zasebnosti, če do njega pride na javnem kraju, torej tudi v trgovini, kot je bilo v obravnavani zadevi, vendar pravica do zasebnosti ni absolutna, temveč je omejena s pravicami drugih. Tako je v obravnavanem primeru v koliziji s pravico oškodovanca do zasebne lastnine, ki je prav tako zagotovljena z Ustavo RS. V obravnavanih primerih je video nadzor bil nameščen v trgovinah, nadzorne kamere so bile postavljene s strani gospodarskih družb zaradi zagotavljanja varnosti premoženja in oseb v trgovinah in obdolženi v takem, javnem prostoru, ni mogel pričakovati zasebnosti. Posnetki nadzornih kamer niso nesorazmerno posegali v njegovo pravico do zasebnosti, v konkretnem primeru pa pravica oškodovanca do zasebne lastnine, v katero je bilo poseženo s kaznivim dejanjem, in njegov interes po učinkoviti zaščiti in varstvo njegovih pravic, pretehta nad obdolženčevo pravico do zasebnosti. Ker so bile nadzorne kamere postavljene in uporabljene za njihov običajni namen (zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja), in ker posnetek ni nesorazmerno posegel v obdolženčevo pravico do zasebnosti, je sodišče prve stopnje zaključilo, da posnetki video nadzora ne predstavljajo nedovoljenih dokazov.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZPol člen 30. ZKP člen 214.
odškodninska odgovornost države - ravnanje sodišča - odredba za hišno preiskavo - protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa - nasilen vstop v stanovanje - nujni vstop v tuje stanovanje - načelo sorazmernosti - milejši ukrep - načelo učinkovitosti - presenečenje za stranke - neobstoj protipravnega ravnanja - nahajanje - zasledovanje osumljenca
Odredba za hišno preiskavo za izvedbo preiskave stanovanja tudi na naslovu tožnice je bila izdana pravilno.
Vstop policistov v stanovanje s poškodbo vhodnih vhodnih vrat večstanovanjskega objekta in stanovanja tožnice je bil v okviru zakonskih pooblastil, prekomerna sila ni bila uporabljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00012046
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 57, 57/2, 58, 58/1. ZPP člen 7, 7/1, 212. ZD člen 142, 142/1, 143.
izvršilni naslov - ločitev zapuščine - sklep o dedovanju - ločeno premoženje - univerzalno pravno nasledstvo - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja
Ločitev zapuščine (separatio bonorum) je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov. Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja lahko ti dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega) premoženja. S tem se dediču onemogoči, da razpolaga s stvarmi in pravicami iz zapuščine, dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev. O upnikovemu predlogu za ločitev zapuščine sodišče odloči s sklepom, ki je konstitutiven in učinkuje samo v korist upnikov, ki so ločitev predlagali. Zapuščinsko sodišče mora nato ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek za poplačilo njihovih terjatev oziroma za zavarovanje njihovih terjatev po pravilih izvršilnega postopka, zapuščinski postopek pa prekiniti do končanja teh postopkov. Šele tedaj bo namreč znan ostanek zapuščine, ki ga po poplačilu upnikov, ki so predlagali ločitev zapuščine, lahko podeduje zapustnikov dedič, zato do ugotovitve tega podatka ni mogoče izdati pravilnega sklepa o dedovanju. Če je izvedena ločitev zapuščine, lastninska pravica in druge premoženjske pravice, ki so ob smrti pripadale zapustniku in ki so predmet ločitve zapuščine, ostanejo v zapuščini kot skup premoženja z omejeno pravno subjektiviteto - ločena zapuščina, na dediče pa preide le, kar po poplačilu separatistov ostane, in sicer ex nunc. Ločitveni upniki plačilo svojih terjatev lahko zahtevajo samo iz zapuščinskega premoženja.
Zapuščinsko sodišče je izdalo sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da je dolžnik postal dedič vsega premoženja po zapustnici, torej tudi prej ločenega premoženja, saj upnika s predlogom za izvršbo na ločeno premoženje nista uspela in ni več pogojev za prekinitev zapuščinskega postopka, temveč so podani pogoji za prenos tega premoženja na dediča. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je s tem sklep o ločitvi zapuščine izgubil svojo veljavo. Upnika sta tako izgubila položaj ločitvenih upnikov in posebno varstvo, ki ga ta položaj prinaša, dolžnik pa je kot dedič postal lastnik tudi premoženja, ki je bilo prej ločeno, in v taki vlogi za obveznosti zapustnice odgovarja kot univerzalni pravni naslednik z vsem svojim premoženjem.
izvršba - nedenarna terjatev - izročitev nepremičnine v soposest - upravičenja solastnika - izvrševanje soposesti - pasivno ravnanje - sredstva izvršbe - primernost izvršilnega sredstva
Glede na to, da je obveznost dolžnikov, da prvi upnici in A. A. izročita v soposest nepremičnino, katere solastniki so, jima izvršilni naslov pravzaprav nalaga pasivno ravnanje, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča zato v predlogu za izvršbo predlagana izvršba na podlagi 221. člena ZIZ, po katerem se sicer opravlja izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ni primerno sredstvo izvršbe. Že zgolj to je zadoščalo za odločitev višjega sodišča.
dovoljenost ugovora po izteku roka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - dejstva, ki se nanašajo na terjatev - odpust obveznosti v osebnem stečaju - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe
Četudi bi obstajali utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje novih dejstev in dokazov, dolžnik ugovora po izteku roka ne sme utemeljevati z dejstvi iz časa pred nastankom izvršilnega naslova, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (prvi odstavek 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
zastaranje - odpoved zastaranju - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pisna pripoznava zastarane obveznosti - kupoprodajna pogodba - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - prekluziven rok - splošni petletni zastaralni rok
Po zastaranju terjatve nastopijo (enaki) učinki pretrganja zastaranja le pod pogoji iz 341. člena OZ, ki določa, da se pisna pripoznava zastaranja obveznosti šteje za odpoved zastaranju.
izvršba zaradi izterjave preživnine - dokazovanje plačila - pomanjkanje trditev
Dolžnik je posplošeno zatrjeval, da je plačila opravljal na roke zakonite zastopnice upnika, ne da bi svoje trditve ustrezno konkretiziral na način, da bi opredelil točen znesek in datum plačila. Sam je navedel, da je s plačili zamujal, tako tudi ni mogoče upoštevati že same datume zapadlosti posameznih mesečnih preživninskih dajatev kot dneve plačila. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, izvedba dokaza zaradi vezanosti trditvenega in dokaznega bremena ne sme nadomestiti pomanjkljivih trditev (212. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016731
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 6. OZ člen 39, 86, 119, 372. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9.
ničnost kreditne pogodbe - ničnostni razlogi - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - namenski kredit - potrošniški kredit - valutna klavzula - valutna klavzula v CHF - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - oderuška pogodba - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošten pogodbeni pogoj - dopustna podlaga - tuja valuta - spremembe valutnih tečajev - tečajne razlike - pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - kreditna tveganja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - slaboverni hipotekarni upnik - predvidljivost posledice - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - spremenjene okoliščine - konverzija terjatev
Bistvo tožbenih in pritožbenih navedb je očitek toženi stranki, da tožnikov kljub vedenju, da se bo tečaj gibal v njuno škodo, ni obvestila o visokem tveganju, ki ga prevzemata s sklenitvijo pogodbe, kar se sedaj kaže v nesorazmernih premoženjskih izgubah na njuni strani in velikih dobičkih na strani tožene stranke. Vsebinsko je te navedbe mogoče strniti v očitek o kršitvi pojasnilne dolžnosti in nepošteni pogodbeni vsebini.
Dogovor o valutni klavzuli je glavni predmet pogodbe, saj gre za bistveni del pogodbenega razmerja. Kot takšen je lahko podvržen presoji poštenosti le, če ni bilo zadoščeno zahtevi po njegovi jasnosti in razumljivosti. Slednja pa je izpolnjena le, če je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Tožena stranka je bila v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb z valutno klavzulo res ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. Navedeno velja toliko bolj v konkretnem primeru, saj je ob sklenitvi pogodbe primerjava obrestnih mer in anuitet vzbujala vtis, da je kredit z valutno klavzulo ugodnejši od kredita v domači valuti.
Glede drugega sklopa gre za vsaj pomanjkljivo ocenjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni razpolagala z informacijami v zvezi s pričakovanim gibanjem tečaja, ki bi jih morala posredovati tožnikoma.
Ključno vprašanje za presojo slabovernosti in znatnega neravnotežja v prevzetih tveganjih tako ni, ali je tožena stranka lahko predvidela natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidela, da se tveganje, ki sta ga tožnika prevzela, dolgoročno ne bo realiziralo v njuno korist, da je torej verjetnost zanju negativnega gibanja tečaja pomembno večja kot verjetnost pozitivnega gibanja.
Če bo sodišče v ponovljenem postopku ugotovilo, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena, bo to odprlo vrata presoji poštenosti valutne klavzule kot glavnega predmeta pogodbe. V okviru te presoje bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je tožena stranka ob sklenitvi pogodbe ravnala dobroverno ter ali v pogodbenih pravicah in obveznostih strank obstoji znatno neravnotežje. To presojo bo moralo opraviti glede na trenutek, ko je bila pogodba sklenjena, pri čemer bo moralo upoštevati vse okoliščine, ki bi jih tožena stranka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje, ker pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankami, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe
ZFPPIPP člen 232, 232/6, 375, 376, 378, 383, 383/1, 407.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pravnomočen sklep - umik predloga za začetek postopka osebnega stečaja - ustavitev postopka osebnega stečaja - končanje stečajnega postopka - odpust obveznosti v osebnem stečaju
Ker se predlog za začetek stečajnega postopka lahko umakne le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka (šesti odstavek 232. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), umik predloga ni več dovoljen, posledično pa tudi ni mogoče (več) ustaviti postopka osebnega stečaja.
zemljiška knjiga - pravni interes - pravni interes za udeležbo v postopku - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme, da izpolnjuje pogoje za udeležbo, je na stranki, ki udeležbo priglaša. Korist, ki jo pričakuje od udeležbe v postopku, mora biti pravna, izražati se mora v sferi pravnih pravic oziroma pravnih razmerij osebe, ki priglaša udeležbo. Interes po informiranosti in abstraktna možnost izjave glede nepremičnine, na kateri ima vpisanih več izvedenih pravic, ni pravna korist.
ZFPPIPP člen 56, 56-1, 57, 57/1, 58, 58-2, 126, 226, 226/4, 226/4-5, 268, 296, 296/1, 300, 300/4, 357, 364, 371, 371/3, 371/10. URS člen 23. SPZ člen 128.
stečajni postopek - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - nastanek terjatve - razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - procesna legitimacija - stranka stečajnega postopka - prenehanje položaja - stroški stečajnega postopka - unovčenje stečajne mase - stroški v zvezi z vnovčenjem - soglasje sodišča k plačilu stroškov - rezervacija sredstev - pravica do sodnega varstva - pravni interes - uveljavljanje pravic v pravdi
Upniki stroškov stečajnega postopka niso stranke stečajnega postopka, ki je namenjen poplačilu upnikov za njihove terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka.
O njihovih terjatvah stečajno sodišče sploh ne odloča, razen v delu, ko upravitelj sam oceni, da gre za stroške stečajnega postopka in zato zaprosi sodišče za soglasje k plačilu stroškov postopka v smislu 357. člena ZFPPIPP. Če pa se stečajni upravitelj in upnik stroškov glede poplačila stroškov ne strinjata, tak upnik ne more pravnega varstva iskati v stečajnem postopku, temveč mora to uveljavljati v posebnem pravdnem postopku.
Nesoglasij z upraviteljem upnik stroškov stečajnega postopka ne more razreševati v stečajnem postopku, zato tudi ugovarjati ne more proti načrtu razdelitve. Takega položaja višje sodišče ne ocenjuje za neustavnega, saj so upniku stroškov zagotovljena drugačna pravna sredstva – tožba v pravdnem postopku.
Terjatev, nastala zaradi odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ne predstavlja stroška v zvezi s končanjem stečajnega postopka. Stečajni postopek se lahko konča tudi, kadar ni mogoče poplačati vseh stroškov postopka. Prva predpostavka za uporabo tega določila je, da je splošna stečajna masa neznatne vrednosti.
V breme ločitvenega upnika ni mogoče poplačevati vseh stroškov stečajnega postopka, temveč le tiste, ki so nastali v zvezi s to posebno stečajno maso, kar pa za pritožnikovo terjatev ne velja in tega niti sam ne zatrjuje.
Če bo izvotljena pravica upnika stroškov stečajnega postopka do sodnega varstva, ker tudi če bo uspel v pravdnem postopku, ne bo mogel priti do poplačila svoje terjatve, to ne bo poledica razdelitve te posebne stečajne mase, iz katere v nobenem primeru ne bi mogel biti poplačan.
ZZK-1 člen 15, 63, 63/1, 79, 124, 142, 149, 149/1.
zaznamba spora - listina, ki je podlaga za vpis - presoja skladnosti predlaganega vpisa z vsebino listine - zavrnitev vpisa - načelo formalnosti postopka
Zaznambe lahko omejujejo pravni položaj nepremičnine, na katerega se nanašajo, le v obsegu, ki izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis. Ker je predlagan vpis zaznambe spora pri osnovnem pravnem položaju - lastninski pravici nasprotne udeleženke, zemljiškoknjižne lastnice, do celote, tožba na ugotovitev lastninske pravice predlagateljic pa se vodi le glede njunega solastniškega deleža do 1/2, ni skladnosti med predlogom in listino in zahtevek za vpis ni utemeljen.