CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00011545
OZ člen 3, 8, 8/1, 12, 352, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/2. ZPP člen 355, 362, 362/3. ZBan-1 člen 61, 66, 66/1, 66/2. Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic (2007) člen 4, 7.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - kreditna pogodba - dvostranska vzajemna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - načelo dispozitivnosti - odobritev kratkoročnega kredita brez ustreznega zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve - lastna menica - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - novi dokazi
Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti preizkus obstoja vzročne zveze med zatrjevano opustitvijo zahteve uprave banke po zavarovanju in nastalo škodo banki, z vprašanjem: ali bi banki nastala škoda zaradi nevrnjenega kredita tudi v primeru, če bi zahtevala od stranke, ki je zaprosila za kredit, pa ga ni vrnila, prvovrstno zavarovanje. Ne gre za presojo ex post, pač pa za presojo stanja na dan odločitve o odobritvi kredita. Pri odobritvi kredita je treba sprejeti prognostnično odločitev, zato je odločitev o odobritvi kredita po stališču pravnih teoretikov tipičen primer podjetniške odločitve, za katera se uporabljajo pravila podjetniške presoje.
Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov med člani uprave in nadzornega sveta banke v razmerju do banke pa se upoštevajo ravnanja, ki jih za njih predpiše Banka Slovenije.
OZ člen 239, 239/1, 299, 299/1, 378, 378/1, 427, 434, 435. ZPP člen 115, 153, 240, 244, 256. ZVPot člen 37a, 37a/1.
zavrnitev dokaznega predloga - neprimeren dokaz - posredni dokaz - odsotnost z naroka - preložitev naroka - prevzem dolga - prevzem izpolnitve - prodajna pogodba - obvestilo o napaki
Izpovedba priče bi bila le posreden dokaz (o vsebini korespondence), medtem ko je imel toženec možnost predložiti neposreden dokaz, tj. e-mail korespondenco sámo. Toženec ni pojasnil, zakaj ne predlaga neposrednega dokaza, zato je bil predlog za izvedbo posrednega dokaza pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012361
ZPP člen 8, 347, 347/1. OZ člen 619, 626, 626/1.
pritožbena obravnava - dokazna ocena - podjemna pogodba - obseg izvršitve dela
V postopku na prvi stopnji ni bilo pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti s pritožbeno obravnavo. Sodišče druge stopnje je zato, kljub drugačnemu toženčevemu predlogu, o njegovi pritožbi odločilo na seji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00011270
ZPP člen 346, 346/1. ZDZdr člen 34, 39, 39/1.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - pravni interes za pritožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - nedovoljenost pritožbe
Ker je udeleženec glede zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice uspel prepričati sodišče, da niso izpolnjeni pogoji za izrek tega ukrepa brez privolitve, je treba kot nedovoljeno zavreči njegovo pritožbo, za katero nima pravnega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011767
ZZK-1 člen 243, 244, 244/1. OZ člen 39, 39/4, 255. ZPP člen 154, 154/1, 161, 161/3.
izbrisna tožba - paulijanska tožba - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbris vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - dopustna podlaga - nedopusten nagib - oškodovanje upnikov - izigravanje upnikov - ničnost pogodbe - pasivna legitimacija - stroški postopka - sosporništvo
Ker sta bila sporna pogodba in sporazum sklenjena z očitnim namenom izigravanja tožeče stranke kot upnika, je zaradi nedopustnega nagiba utemeljena sankcija ničnosti pogodbe (četrti odstavek 39. člena OZ). Sodna praksa je o tem že zavzela stališče, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba. Pri tem pa odsotnost posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe oziroma sporazuma tožeči stranki ne odvzema možnosti vložitve izbrisne tožbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe.
Pri izbrisni tožbi je pasivno legitimiran tisti, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice, kar izrecno določa prvi odstavek 244. člena ZZK-1. Nobene materialnopravne podlage ni, ki bi zahtevala vložitev izbrisne tožbe tudi zoper A. A. kot pogodbenika in nujnega sospornika.
V primeru uspeha z ničnostno tožbo upniku ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi bilo njegovo pravno varstvo neučinkovito
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/3, 339, 339/2, 339/2-12.
odgovornost delodajalca za delavca - ugovor pasivne legitimacije - delodajalčeva razbremenitev odgovornosti - dodatno naročena dela - prekluzija dokazov - ugovor prekluzije - vmesna sodba v pritožbenem postopku
Prav glede konkretnega dela je tožena stranka v gradbenih dnevnikih navedla, da gre za dodatno naročena dela, s čimer je posredno sebe opredelila kot izvajalca teh del in je bila na tej podlagi konkretna dela upravičena glavnemu izvajalcu tudi zaračunati. Ugotovljeno je bilo torej, da je delo opravil delavec, ki je bil zaposlen pri toženi stranki, v okviru organiziranega delovnega procesa na gradbišču, na katerem je pri opravljanju gradbenih del sodelovala tudi tožena stranka. Navedeno, po presoji pritožbenega sodišča, terja sklep, da tožena stranka ustreza pojmu delodajalca v smislu 147. člena OZ.
Kriterij za presojo odgovornosti delodajalca izhaja iz prvega odstavka 147. člena OZ, in sicer se lahko razbremeni odgovornosti le, če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah delal tako, kot je treba, česar pa tožena stranka ni dokazala.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
V pritožbi toženec sicer pojasnjuje, da je odsoten že približno štiri mesece zaradi mirovne misije na Kosovem, na kateri se nahaja kot vojak Republike Slovenije, ter da je njegov domači poštni predal odklenjen, ker ima pokvarjeno ključavnico, vendar toženec pravilnosti vročitve tožbe v odgovor (ki je v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe) ne izpodbija. Toženec na podlagi predmetnih pritožbenih navedb tudi ne predlaga vrnitve v prejšnje stanje, niti ne ponudi dokazov v tej smeri. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi podalo jasne razloge za izdajo zamudne sodbe in natančno obrazložilo okoliščine vročitve tožbe tožencu v odgovor, kar pritožbeno sodišče v celoti sprejema ter ne dvomi v pravilnost vročitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011491
OZ člen 174, 174/1, 179, 182, 357, 357/1, 357/2, 921. ZPP člen 216.
zavarovalna pogodba - zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus) - višina denarne odškodnine - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - hud primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za tujo pomoč - pomoč družinskih članov - sporna višina urne postavke - zastaranje terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - nastanek škode - znan obseg nepremoženjske škode - trditveno breme stranke
Laiku ni mogoče nalagati trditvenega bremena za opis utrpelih poškodb z medicinskimi izrazi.
Vprašanje višine urne postavke za tujo pomoč, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, je dejanske narave. Ugotavljati jo je treba v vsakem primeru posebej. Dopustna je uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP o prostem preudarku.
OZ člen 147, 921, 924, 953, 953/1, 953/3, 964, 964/1, 965, 965/1.
zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - omejitev zavarovanih nevarnosti - izključitev zavarovalnega kritja - škoda, ki je krita z zavarovanjem - premoženjski interes zavarovanca - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec - delavec zavarovanca - subrogacija - sozavarovana oseba - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Izključitev zavarovalničine odgovornosti velja le, če škodo namenoma povzročijo zavarovalec, zavarovanec ali zavarovalni upravičenec. Če škodo povzroči kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, je zavarovalnica dolžna povrniti vsako škodo ne glede na to, ali je bila škoda povzročena iz malomarnosti ali namenoma (tretji odstavek 953. člena OZ). Takšna izjema od izključitve kritja velja tudi v primeru, ko bi zavarovalnica tovrstno kritje s pogodbenim določilom izključila.
Zavarovalnica ne more izključiti kritja zaradi naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere zavarovanec odgovarja.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-4. ZIZ člen 264, 264/1, 264/1-3. URS člen 14, 23. ZZK-1 člen 48, 48/2, 52, 52/3.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodne odredbe - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve - opravičba predhodne odredbe - narava pravice iz predhodne odredbe - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - pogojnost pravice - zastavna pravica - nastanek ločitvene pravice - začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi - pogoji za dovolitev izvršbe - presoja ustavnosti zakona - ustavno načelo enakosti pred zakonom - neustavnost zakonske ureditve - pravica do enakega sodnega varstva
Predznamba hipoteke, dovoljena na podlagi predhodne odredbe, se lahko opraviči samo na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na način, da upnik (po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom; op. pritožbenega sodišča) izkaže, da so se stekli pogoji, na podlagi katerih bi lahko v 'rednih' razmerah izposloval sklep o izvršbi in s tem opravičil predznambo hipoteke po ZZK-1 (npr. s predložitvijo izposlovanega izvršilnega naslova, ki je v svoji imperfektni obliki služil kot podlaga za izdajo predhodne odredbe v obliki predznambe hipoteke).
Vsak upnik sam presodi, ali bo vložil predlog za izdajo predhodne odredbe in poskušal še pred začetkom stečajnega to odredbo tudi upravičiti. Pri tem se mora zavedati negotovosti svojega položaja. Ne more pa se sklicevati na dolgotrajnost postopkov (ki jo - kot navaja tožnica - povzroča vlaganje pravnih sredstev) in preferiranju določenih upnikov s strani bodočega stečajnega dolžnika.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00011619
URS člen 26. ZZZDR člen 107, 107/1, 108, 109, 110, 111. ZZ člen 49, 49/1, 49/2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost zavoda - odgovornost ustanovitelja zavoda - odgovornost za obveznosti zavoda - odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja - privolitev centra za socialno delo - soglasje centra za socialno delo k odsvojitvi premoženja - roditeljska pravica - zakoniti zastopnik otroka - protipravno ravnanje - dolžno ravnanje - dolžna skrbnost - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - glavni in podredni tožbeni zahtevek
Vloge druge toženke glede na zakonsko določilo iz 111. člena ZZZDR v postopku odobritve pravnega posla ni mogoče razlagati tako široko, da bi morala skrbeti tudi za vsebinsko izpeljavo odobrenega pravnega posla. Druga toženka v konkretnem primeru ni bila v vlogi stranke niti skrbnice takrat mladoletnega tožnika, saj sta ga zastopala njegova starša kot zakonita zastopnika. Oba sta s poslom soglašala, objektivno gledano pa bi bil posel ob uspešni realizaciji nedvomno v otrokovo korist. S prodajo manjšega stanovanja bi dobil večje stanovanje, pri čemer bi kupnino dodatno zagotovila zakonita zastopnica. Razlogov, zakaj CSD tega posla ne bi smel odobriti, tožnik ne navaja in jih tudi pritožbeno sodišče ne najde.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - VODE
VSL00011494
ZGJS člen 5, 5/2, 59. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-4. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 2, 2-3. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-3, 2-18, 2-21, 3, 3/1, 5, 5/1.
plačilo stroškov dobavljene vode - plačilo dobavljene vode - zavezanec za plačilo porabljene vode - oskrba s pitno vodo - obvezna gospodarska občinska javna služba - uporabnik storitve javne službe - javni vodovod - zasebni vodovod
Nekdaj zasebni vodovod sedaj služi opravljanju gospodarske javne službe, to je oskrbi s pitno vodo, zato gre za gospodarsko javno infrastrukturo (4. točka prvega odstavka 2. člena ZPNačrt) in posledično za javni vodovod v smislu prvega odstavka 5. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo.
Treba je ločiti vprašanje pravice uporabe vodovoda in vprašanje plačila javne službe oskrbe s pitno vodo. Res je, da občina in tožeča stranka uporabljata vodovod zasebne vodovodne skupnosti brez ustrezne pravne podlage, vendar tožeča stranka zagotavlja storitev gospodarske javne službe, zato je tožena stranka zavezanka za njeno plačilo. Ureditev lastninsko pravnih razmerij je lahko predmet drugih, ustreznih pravnih postopkov.
disciplinski postopek - zavrženje tožbe - nepopolna tožba
Tožnik ni ravnal v skladu s sklepom in v danem roku sodišču ni dostavil niti popravljene tožbe niti obvestila, da je vložil vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo, saj pogoji za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjeni. Izpodbijana odločitev je v skladu z določbo četrtega odstavka 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče vlogo (oziroma tožbo) zavrže, če je vložnik ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo.
SZ-1 člen 116, 116/2, 120, 120/3, 120/4. OZ člen 190, 191.
najemno razmerje - neprofitno najemno razmerje - kršitev pogodbene obveznosti - neprofitna najemnina - določitev vrednosti stanovanj - preveritev višine najemnine - občinski organ - neupravičena pridobitev
Ker tožnik ni sprožil predhodnega postopka pri pristojnem občinskem organu, v okviru katerega bi se preverila višina najemnine na podlagi ponovnega vrednotenja stanovanja, ni mogoče pritrditi tožniku, da je toženec kršil pogodbo in zato odgovarja za škodo, ki mu je nastala s previsokim plačilom mesečne najemnine za čas od 1. 1. 2013 do 31. 5. 2016. Tožencu bi bilo mogoče očitati kršitev pogodbe in določb zakona šele, če bi mu tožnik predložil novo vrednotenje stanovanja, toženec pa k reševanju oziroma spremembi višine najemnine ne bi pristopil. Tožnik pa novega vrednotenja stanovanja, niti preverjanja višine najemnine pri pristojnem občinskem organu, ni pridobil, ne zahteval. Ker toženec ni bil dolžan preveriti višine najemnine in ker tudi ni razpolagal z vsem potrebnim skladno s 116. členom SZ-1, tudi ni mogel odločati o višini spremembe najemnine oziroma o vračilu preveč plačane najemnine. Ker 15. člen pogodbe ne nalaga tožencu izpolnitvenega ravnanja, kot se zavzema tožnik, ne moremo govoriti o toženčevi kršitvi pogodbene obveznosti, niti ni toženec ravnal v nasprotju z 120. in 116. členom SZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani odpovedi utemeljeno očitala nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov v spornem obdobju, četudi so bili ti očitki že predmet predhodnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti. V obravnavani zadevi namreč ni šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, pri kateri je bistveno, da delavec po prejemu pisnega opozorila ponovno krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja.
ZVPNPP člen 3, 13. ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-3, 37a, 37b, 37c, 37č. OZ člen 49, 131, 458, 459. ZMV člen 13. ZPP člen 7, 212.
prodaja rabljenega osebnega avtomobila - tržna cena vozila - zahtevek za plačilo vrednosti avtomobila - emisije toplogrednih plinov - goljufija (prevara) - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - homologacija vozil - izpust škodljivih snovi - stvarna napaka - odgovornost prodajalca in proizvajalca - nepoštena poslovna praksa - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi strahu - pozitiven pogodbeni interes - negativni pogodbeni interes - pavšalne navedbe - trditveno in dokazno breme - izvedenec avtomobilske stroke
Vgradnja programske opreme, ki je pri testnem (laboratorijskem) preizkusu, kot podlagi za homologacijo in opredelitev lastnosti vozila, optimizirala izpuste dušikovega oksida (NOx), je nepoštena poslovna praksa.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - trditveno in dokazno breme - prihranki
Skupno premoženje je tisto premoženje, ki je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Trditveno in dokazno breme, da je premoženje, ki je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, posebno premoženje, je na tožencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011254
ZPP člen 8, 229, 238. OZ člen 73, 74, 131.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zasebno varovanje - prilastitev denarja - izigravanje upnikov - direktno zastopanje - neupravičeno zastopanje - gotovinska plačila - oškodovanje delavcev - sorodstveno razmerje do prič - ocena verodostojnosti priče
Toženec je brez pravne podlage prejemal gotovinska plačila s strani naročnikov za opravo storitev varovanja in si jih protipravno prisvajal.
Dejstvo sorodstvene povezanosti med stranko in pričo samo po sebi še ne izpodbija verodostojnosti izpovedb.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3. ZFPPIPP člen 340, 342, 342/5, 342/5-4. ZIZ člen 193. ZPP člen 190, 190/1, 190/2.
pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dobra vera kupca - odsvojitev nepremičnine med pravdo
Kupec z nakupom nepremičnine v stečajnem postopku izvorno (originarno) pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, s tem pa preneha lastninska pravica prejšnjih imetnikov lastninske pravice na nepremičnini, pri čemer dejstvo, ali je bil kupec nepremičnine v stečajnem postopku ob nakupu dobroveren ali ne, ni odločilno.
Ko gre za konkurenco pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa v stečajnem postopku od stečajnega dolžnika, ima prednost slednja.