predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - lastništvo nepremičnine - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - dohodkovni in premoženjski cenzus
Pritožbi ni bilo moč ugoditi, saj pritožnica (oziroma njena družina) razpolaga tudi z drugim premoženjem (čemur pritožba ne oporeka), pri čemer vrednost relevantnega premoženja tudi ob neupoštevanju vrednosti parcele še vedno očitno presega premoženjski cenzus iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre (v zvezi s šestim odstavkom 11. člena ZST-1) oziroma znesek 14.281,44 EUR.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - vročitev v izjavo dolžniku - cenitev nepremične
Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, in da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo cenilca in glede te opredelijo. ZIZ res podrobneje ne ureja postopka v zvezi s cenitvijo cenilca, zato je potrebno v skladu z določbo 15. člena ZIZ kot subsidirane uporabiti določbe ZPP o izvedencih. Ker ZIZ ne predpisuje naroka, na katerem bi cenilec podal cenitev in na katerem bi stranka po podaji cenitve lahko podala pripombe, pač pa izvršilno sodišče ugotovi vrednost nepremičnin izven naroka na podlagi pisne cenitve cenilca, je stranki potrebno omogočiti, da se seznani s cenitvijo in poda pred izdajo sklepa pripombe pisno v postavljenem roku. O tej pravici jo je potrebno tudi ustrezno poučiti.
Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo sklenejo stranke same (ne pred sodiščem) in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave (vključno z dogovorom o plačilu stroškov pravdnega oziroma izvršilnega postopka) se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumejo o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - poslovni delež zakonca - premoženje družbe
V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa premoženje te družbe ali pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ločen od toženca.
Tožnici ni uspelo niti s stopnjo verjetnosti izkazati tožbenega zahtevka na ugotovitev, da premoženje družbe sodi v skupno premoženje pravdnih strank. Tožnica s predlogom za izdajo začasne odredbe predlaga prepoved obremenitve in odsvojitve nepremičnin v lasti družbe, ki ne predstavljajo skupnega premoženja pravdnih strank, niti družba ni stranka tega postopka niti tožnica ne pojasni, kako naj bi morebitno odtujevanje nepremičnin vplivalo na poslovni delež, glede katerega pa je nedvomno, najmanj s stopnjo verjetnosti, izkazala, da sodi v skupno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00011904
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/2, 458, 458/1. URS člen 26, 157, 157/2. ZP-1 člen 57, 57/8, 57b, 57c, 57c/1, 59. ZPrCP člen 19, 19/1, 65, 65/4, 65/4-1. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 5/3, 33, 33/1, 33/1-3.
spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost države - povračilo škode - plačilo odškodnine - prekršek - prekrškovni postopek - odvoz osebnega vozila - stroški odvoza nepravilno parkiranega vozila - protipravnost - plačilni nalog - odločba o prekršku - ugovor zoper plačilni nalog - odpoved pravici do ugovora - plačilo polovične globe za prekršek - pravica do pravnega varstva - sodno varstvo pred prekrškovnim organom in pred sodiščem - upravni spor - upravni akt - tožba zaradi molka
Odvoz vozila s pajkom je ukrep pooblaščene osebe, ki je po zakonu vezano na določen prekršek, v konkretnem primeru na prekršek iz 1. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP. To pomeni, da je tudi pravno varstvo v zvezi s tem ukrepom primarno zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo o prekršku. Zaradi povezanosti prekrška (nepravilno parkiranje) in ukrepa (odvoz nepravilno parkiranega vozila) velja, da se odpoved pravici do ugovora zoper plačilni nalog (v primeru plačila polovične globe) nanaša tudi na ukrep odvoza nepravilno parkiranega vozila.
Če je tožeča stranka menila, da bi moral prekrškovni organ v zvezi z odvozom vozila izdati ustrezen upravni akt (in da prekrškovni organ izdajo takšnega akta neutemeljeno odklanja), bi lahko sodno varstvo v upravnem sporu uveljavljala s tožbo, s katero bi zahtevala izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) (3. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1).
Tudi (neupravičena) opustitev izdaje upravnega akta s strani prekrškovnega organa v okoliščinah konkretnega primera ne bi mogla biti protipravna v tem smislu, da bi utemeljila odškodninsko odgovornost države. Odpravi nepravilnosti pri odločanju je namenjen sistem pravnih sredstev. Tožeča stranka se vseh razpoložljivih pravnih sredstev nesporno ni poslužila, izčrpanje razpoložljivih pravnih sredstev pa je pogoj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti države. Takšno stališče je tudi v skladu z enim od temeljnih načel odškodninskega prava o oškodovančevi dolžnosti preprečevanja in zmanjševanja škode.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - otrokova korist - dokaz z izvedencem - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - manjkajoči predujem - plačilo predujma za izvedenca - stroški za izvedbo dokaza - skupni strošek - nagrada in stroški izvedenca
V sporih o varstvu in vzgoji otrok je sodišče v prvi vrsti dolžno upoštevati koristi mladoletnih otrok.
Glede na okoliščine primera je bilo nujno, da je prvo sodišče izvedlo dokaz s sodnim izvedencem. Tudi če pravdni stranki ne bi predlagali izvedbe tega dokaza, bi ga moralo prvo sodišče izvesti po uradni dolžnosti (408. člen ZPP). V takšnih okoliščinah je strošek dokaza s sodnim izvedencem skupni strošek obeh pravdnih strank.
Obe pravdni stranki sta dolžni po enakih deležih kriti stroške izvedbe dokaza s sodnim izvedencem že v fazi, ko prvo sodišče še izvaja dokazni postopek. Iz založenega predujma tožnice se bo zato plačala polovica celotne nagrade in stroškov sodnega izvedenca, manjkajočo polovico potrebnih sredstev pa je dolžan plačati toženec.
Pritožbeno sodišče nazadnje še dodaja, da ne sprejema stališča, da naslovnika, ki ne poskrbi za brezhiben predalčnik, zadene vsako tveganje pri vročanju. ZPP česa takšnega ne določa. To stališče bi pomenilo, da bi se nevročeno pisanje štelo za vročeno, celo če bi oseba z neurejenim hišnim predalčnikom zmogla (sicer težko) dokazno breme, da obvestilo v predalčniku dejansko ni bilo puščeno ali da je bilo iz njega odstranjeno, kar ni v skladu z namenom določbe 142. člena ZPP.
ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1.. ZZVZZ člen 80, 81, 82.
začasna nezmožnost za delo - bolezen - bolniški stalež - sprememba tožbe
Po 1. odst. 184. člena ZPP lahko tožeča stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Glede na 1. odst. 185. člena ZPP je po vročitvi tožbe toženi stranki za spremembo sicer potrebna tudi njena privolitev. Vendar ta procesna pravica tožene stranke ni absolutna. Sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu opira, če je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati kmetijske dejavnosti, ki jo sestavljajo težka kmečka opravila, čeprav je poskušal opravljati lažja in tudi nekaj težjih del, kar mu je povzročalo bolečine in potrebo po protibolečinski terapiji s tabletami. Kmetijska dejavnost je celota praviloma težkih opravil, za katera tožnik zdravstveno ni bil sposoben in pri tem upošteva tudi preventivni vidik, da pri prehitri vrnitvi na delo nebi prišlo do poškodbe umetnega kolka in potrebe po ponovni operaciji. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je zato sodišče prve stopnje na temelju 81. člena ZDSS-1 izpodbijana upravna akta utemeljeno odpravilo in razsodilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni v spornem obdobju.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza - rok za sodno varstvo
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila enkrat že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati. Tožena stranka neutemeljeno vztraja, da je bil tožnik s sodnim uveljavljanjem ničnosti izredne odpovedi tožene stranke vezan na rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Vrhovnega sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da se glede odpovedi, ki odpoveduje že odpovedno delovno razmerje, smiselno uporablja določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha (enako določa tretji odstavek 15. člena ZDR-1). Zato uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 200 ZDR-1.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 118.. ZJU člen 7, 16, 16/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - ekonomski razlog - organizacijski razlog - sodna razveza
Ker je tožena stranka tožniku podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu zagotovila novo zaposlitev (kar je bilo izrecno dogovorjeno z aneksoma) in ker je z ustreznim prostim delovnim mestom razpolagala, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - izvedenec psihiatrične stroke
Ugotovitve sodišča prve stopnje imajo oporo v izvedenih dokazih, predvsem v mnenju izvedenca A.A, ki ga pritožbi s svojimi delno pavšalnimi ter delno tendenčnimi očitki ne uspeta omajati. Njegovo mnenje je namreč strokovno ter ustrezno argumentirano, izvedenec pa ga je oblikoval po vpogledu v relevantno zdravstveno dokumentacijo ter pregledu zadržane osebe (druga točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pri tem je pravilno upošteval tudi njen zdravstveni historiat ter prepričljivo pojasnil, zakaj je v konkretnem primeru potrebno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom (in druge oblike zdravljenja ne pridejo v poštev).
odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
razmerja med starši in otroki - pravica do stikov - otrokova korist - omejitev pravice do stikov - odvzem pravice do stikov - ukinitev stikov - telefonski stiki z otrokom - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - shizofrenija - odvzem roditeljske pravice - izvedenec klinične psihologije - novo izvedensko mnenje - drug izvedenec - posredni stiki - stiki prek pisem - stiki po odvzemu roditeljske pravice
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo povsem primerno in pravilno, ko je izvedencu prepustilo, da presodi, ali mora glede na čas, ki je minil od pregleda matere in otroka, pregled ponovno opraviti, ali ne, saj gre za strokovno presojo vpliva časa na relevantne dejavnike.
Izvedenec je bil, ko je podajal svoje pozitivno mnenje o sprejemljivosti občasne nadzorovane pisemske komunikacije, brez zadržkov do tega, da mladoletni A. spontano (brez prisile oz. sporočil, da to mora narediti, torej iz lastne želje) napiše pismo materi. Če je tako, je življenjsko razumno in razumljivo ter za vsakega pričakovano, da naslovnik pisma, v tem primeru mati, nasprotna udeleženka, nanj tudi odgovori.
ZUTD člen 11, 129, 129/1, 129/1-9.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 44, 44/3.
izbris iz evidence brezposelnih - svetovalni razgovor - opravičljiv razlog za izostanek
Tožnica je predložila ustrezne dokaze iz katerih izhaja, da ni opustila aktivnega iskanja zaposlitve. Sporne dni je bila namreč na razgovoru pri delodajalcu, kar pomeni, da se je udeležila zaposlitvenih razgovorov, in da je s tem v zvezi aktivno iskala zaposlitev, kot to izhaja iz 3. alineje 11. člena ZUTD.
zavrženje prepozne tožbe - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - enoletni rok za vložitev tožbe - prenehanje življenjske skupnosti - materialni prekluzivni rok - umik tožbe - dopolnitev tožbe - nova tožba - visečnost pravde (litispendenca)
Sodišče je z zavrženjem prepozne tožbe ravnalo pravilno. Zakonec, katerega življenjska skupnost je razpadla in pri katerem obstaja pogoj za preživljanje, je dolžan tožbo za preživljanje vložiti najkasneje v roku enega leta od prenehanja življenjske skupnosti. Tožbo lahko vloži kot samostojno tožbo, ali zahtevek postavi skupaj s tožbo za razvezo zakonske zveze.
Tožena stranka lahko obstoj razlogov za znižanje plač iz naslova uspešnosti poslovanja dokazuje tudi v sodnem postopku (v katerem lahko delavec izpodbija utemeljenost znižanja plač in zahteva izplačilo razlike v plači).
ZDR-1 člen 144, 144/1, 202.. ZDR člen 147, 147/5, 206.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 14, 14/1, 14/2.
nadurno delo - zastaralni rok - višek ur
Terjatev tožnika iz naslova neplačanih ur je terjatev iz delovnega razmerja, za katero velja 5-letni zastaralni rok po 202. členu ZDR-1 oziroma 206. členu ZDR.
Neutemeljeno pritožba tožene stranke opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo 14. člena Uredbe o delovnem času v organih državne uprave, ki med drugim določa, da mora javni uslužbenec presežek ur praviloma izravnati v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa ter da se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur. Te določbe tudi ni mogoče razmeti na način, da tožnik za ure, ki presegajo 20 ur presežka, ne bi bil upravičen do plačila in bi se mu brisale.