• Najdi
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>
  • 821.
    Sodba II Ips 904/2007
    30.9.2010
    STVARNO PRAVO
    VS0013437
    ZTLR člen 28, 28/4. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverna posest
    Presoja teka priposestvovalne dobe.
  • 822.
    Sodba in sklep II Ips 973/2008
    30.9.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0013417
    ZPP člen 41, 41/2, 212, 367, 367/2, 377. ZOR člen 30, 30/2, 30/3, 266.
    odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - trditveno breme - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
    Ker tožnik za škodo v obsegu negativnega pogodbenega interesa ni postavil ustreznih trditev, saj je trdil le, da je imel stroške za nabavo novega motorja, za rezervne dele in z delom za zamenjavo motorja (kar vse je vložil v svoje vozilo), pojasnil pa tudi ni neutemeljenih razlogov toženca za odstop od pogajanj, odškodninska odgovornost toženca ne more biti utemeljena v 30. členu ZOR.
  • 823.
    Sklep II DoR 137/2010
    30.9.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0013504
    ZPP člen 128, 128/5, 367a, 367a/1-2, 384, 384/1.
    dopuščena revizija - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku uveljavitev odškodninskega zahtevka pred dokončanjem postopka - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - dovoljenost revizije zoper procesni sklep - zavrženje revizije

    Dopustitev revizije glede vprašanja, ali je mogoče zahtevati odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred pravnomočnim zaključkom zadeve, v kateri naj bi sodišče nepotrebno odlašalo z odločanjem.

  • 824.
    Sklep I Up 50/2010
    30.9.2010
    UPRAVNI SPOR
    VS1012919
    ZUS-1 člen 31.
    odprava pomanjkljivosti tožbe – dopolnitev tožbe – popolnost in razumljivost tožbe
    Po presoji sodišča je tožnik v zmoti, ko meni, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka zato, ker mu v danem postopkovnem položaju ni poslalo poziva za dopolnitev tožbe v smeri tožbe zaradi molka organa. Takšnega ravnanja po mnenju Vrhovnega sodišča sodišču prve stopnje ne nalaga nobena določba ZUS-1, pa tudi nobena izmed določb Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 v postopku v upravnem sporu uporabljajo primerno za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Tako po ZPP kot po ZUS-1 je namreč odločitev o tem, ali bo vložil tožbo, kakšne vrste tožbo bo vložil ter kakšne tožbene zahtevke bo uveljavljal, v dispoziciji tožnika. Sodišče, ki vodi postopek v upravnem sporu na prvi stopnji, je skladno z 31. členom ZUS-1 dolžno tožnika pozvati le na takšne dopolnitve tožbe, ki se nanašajo na njeno popolnost ali razumljivost, ne pa na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka.
  • 825.
    Sodba II Ips 194/2010
    30.9.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
    VS0013261
    URS člen 22. ZPP člen 13, 202, 204, 319, 339, 339/2, 339/2-8. ZUP člen 139, 249, 249-1, 249-9, 250, 250/2. ZDSS-1 člen 51, 69. ZLPP člen 48a, 48b, 48b/2, 48b/5, 48c. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predhodno vprašanje - načelo enakega varstva pravic - lastninjenje - postopek revizije - udeležba drugih oseb v pravdi - oškodovanje družbenega premoženja - upravni postopek - načelo prirejenosti postopkov - pravica do kontradiktornega postopka - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - intervencija - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - vezanost na upravni akt - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - odločba APPNI - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI)

    V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.

  • 826.
    Sodba XI Ips 23488/2010-114 (XI Ips 71/2010)
    30.9.2010
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2005360
    ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1.
    pripor – odreditev pripora – bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb – utemeljen sum – pravna opredelitev kaznivega dejanja – begosumnost – sorazmernost - neogibnost pripora
    Če je pripor odrejen zaradi nevarnosti, da bo obdolženi pobegnil, mora biti podana sorazmernost med interesom države, da zoper osumljenega uspešno izpelje kazenski postopek, in posegom v pravico do osebne svobode osumljenca.
  • 827.
    Sodba II Ips 165/2010
    30.9.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0013450
    ZOR člen 210, 210/4, 214. ZKP člen 538. URS člen 30.
    zamudne obresti - neupravičena pridobitev - začetek teka zamudnih obresti - vrnitev danega - odškodninska odgovornost države za neupravičeno obsodbo - povrnitev stroškov kazenskega postopka
    Ker zakonodajalec ni posebej nudil izravnave prikrajšanja, do katerega je prišlo v premoženjski sferi neupravičeno obsojene osebe, zaradi plačila tega, kar je bila dolžna plačati na podlagi neupravičene obsodbe, se v teh primerih smiselno uporabljajo splošna pravila o vračanju neupravičeno prejetega.

    Glede na to, da je neupravičena obsodba sama po sebi podlaga za odškodninsko odgovornost države, je glede pričetka teka zamudnih obresti od neupravičeno prejetega treba smiselno uporabiti pravilo, ki velja za nepoštenega pridobitelja.
  • 828.
    Sodba I Ips 136/2010
    30.9.2010
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VS2005348
    ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 325. ZVCP-1 člen 46, 46/2.
    kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – prednost na križišču – hitrost oškodovanca
    Obsojenec, ki je s svojo vožnjo kršil določbo drugega odstavka 46. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ker pri zavijanju levo na stransko cesto ni pustil mimo vozila, ki je prihajalo iz nasprotne smeri in je vozilo naravnost po prednostni cesti, je s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, in oškodovančeva prekoračitev hitrosti ne izključuje njegove kazenske odgovornosti.
  • 829.
    Sodba II Ips 294/2010
    30.9.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
    VS0013534
    URS člen 22. ZPP člen 13, 202, 204, 319, 339, 339/2, 339/2-8. ZUP člen 139, 249, 249-1, 249-9, 250, 250/2. ZDSS-1 člen 51, 69. ZLPP člen 48a, 48b, 48b/2, 48b/5, 48c. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3.
    pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - ukrepi APPNI - odločba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka

    V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebah (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.

  • 830.
    Sodba II Ips 669/2009
    30.9.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0013619
    ZOR člen 61, 63.
    odstop dednega deleža – napake volje – zmota – nesporazum – teorija volje – teorija izjave – skrbnost – podpis zapisnika zapuščinske obravnave – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
    Stranka mora v primeru pisno izročene izjave volje svoje drugačno razumevanje pogodbe praviloma vzeti v svoj račun in nositi posledice morebitnega neskladja med voljo in izjavo, okoliščine primera pa lahko potem te skrbnosti zmanjšajo v taki meri, da je treba v posameznem primeru dati odločilno težo volji in ne (zapisani) izjavi volje.
  • 831.
    Sklep I Up 238/2010
    30.9.2010
    SODNE TAKSE
    VS1012824
    ZST člen 13.
    oprostitev plačila sodnih taks – predložitev listin
    Ker tožnik v dodatnem postavljenem roku ni predložil vseh zahtevanih dokazil iz 13. člena ZST, je sodišče prve stopnje odločalo samo na podlagi predložnih listin in pravilno zavrnilo njegovo zahtevo.
  • 832.
    Sodba II Ips 898/2007
    30.9.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0013439
    ZPP člen 180. ZOR člen 367.
    tožba - vsebina tožbe - dejanska podlaga tožbenega zahtevka - pravna kvalifikacija - neupravičena pridobitev - odškodninska tožba - zastaranje odškodninske terjatve
    Tožnica sicer pravilno ugotavlja, da ni dolžna navesti pravne kvalifikacije in tudi če jo navede, ali jo navede napačno, sodišče nanjo ni vezano. Seveda pa mora navesti vsa dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz določenega dogodka in ki povzročijo določeno pravno posledico. Tako mora za odškodninsko pravdo izkazati trditve in ponuditi dokaze za obstoj predpostavk za nastanek odškodninske terjatve; za neupravičeno pridobitev pa mora izkazati, da je bila tožena stranka brez pravnega temelja obogatena na škodo tožnice.

    V prvem odstavku 367. člena ZOR je za odškodninske terjatve predviden triletni zastaralni rok, ki teče odkar je oškodovani zvedel za škodo in za storilca. Zato sta sodišči pravilno zavrnili zahtevano odškodnino za plačilo posameznih plačil in prisodili odškodnino v skupnem znesku 1,546.147,00 tolarjev za škodo, ki je nastala v času treh let pred vložitvijo tožbe 23. 9. 2003.
  • 833.
    Sodba X Ips 93/2008
    30.9.2010
    UPRAVNI SPOR - DAVKI
    VS1012854
    ZDavP-1 člen 58, 58/2, 59, 59/2, 59/4. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 92. ZFPPod člen 27, 35. ZGD člen 394.
    prisilna izterjava davčnega dolga – dovoljena revizija - zastaranje izterjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
    Ker je v takratnem obdobju Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravljala tudi naloge davčnega nadziranja, je po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru podano uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, ki pretrga tek relativnega zastaranja pravice do izterjave davka, s trenutkom, ko so bili predloženi plačilni nalogi uvrščeni v vrstni red plačil. Gre namreč za uradno dejanje pristojnega organa (Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje), katerega namen je, da se dolgovani znesek davka poplača takrat, ko sredstva na računu zavezanca omogočajo njegovo poplačilo.
  • 834.
    Sodba II Ips 112/2009
    30.9.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0014569
    ZPP člen 5, 8, 224, 339, 339/2-14. ZOR člen 154.
    dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga – ogled na kraju samem – izvedenec - prekluzija – povrnitev škode – podlage odškodninske odgovornosti
    Ogled na kraju samem glede na to, da so v spisu fotografije kraja spornega dogodka, v obravnavani zadevi ni bil potreben, predlog za postavitev izvedenca fotografske stroke pa je (bil) prepozen.
  • 835.
    Sodba II Ips 906/2007
    30.9.2010
    POGODBENO PRAVO
    VS0013252
    ZPP člen 370, 370/3, 371, 378.
    solastnina - pogodba o razdružitvi solastnine - izplačilo solastninskega deleža - vlaganja v nepremičnino - ocena vrednosti solastninskega deleža - solastninski delež
    V konkretni zadevi ne gre za pravdo glede velikosti solastninskih deležev, temveč za pravdo glede izplačila (vrednosti) tožnikovega (podedovanega) solastninskega deleža, ki je prav zaradi dejstva, da sta jo brata ocenila upoštevaje le podedovano premoženje, ocenjena pravilno.

    Vlaganja ne morejo vplivati na vrednost tožnikovega solastninskega deleža, ki je bila ocenjena brez upoštevanja vlaganj. Takšna vlaganja, brez ustreznega dogovora med solastniki, pa tudi sicer nimajo stvarnopravnih posledic (vpliva na solastninske deleže).
  • 836.
    Sklep II Ips 685/2007
    30.9.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0013434
    ZPP člen 337, 339/2-14, 379, 379/1.
    pritožba - nova dejstva v pritožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih
    Pritožbeno sodišče samo priznava, da je toženka v ugovoru omenila sklenitev sedmih dodatkov k pogodbi, povzela njihovo vsebino in zaključila, da kot fizična oseba ni dolžnica. To je navajala pod posebno točko ugovora, zato bi sodišče vendarle moralo preizkusiti, ali je glede na omenjene dodatke utemeljena njena trditev, da kot fizična oseba ni dolžnica, zavzeti določeno stališče in ga razložiti. Ker pritožbeno sodišče tega ni presodilo, je dopustilo, da v postopku niso bili upoštevani vsi toženkini ugovori in v sodbah ni razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar revizija utemeljeno navaja, da gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 837.
    Sodba II Ips 670/2007
    30.9.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0013462
    OZ člen 3, 111, 247, 247/3. ZPP člen 281, 282.
    razdrtje pogodbe - pogodbena kazen - denarna terjatev - zadržanje dela kupnine - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - izvedba naroka v odsotnosti stranke - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka
    Ker je prepoved tretjega odstavka 247. člena OZ namenjena temu, da onemogoči dogovor strank o plačilu pogodbene kazni za denarne obveznosti, je ni mogoče obiti s pogodbenim dogovorom, na podlagi katerega pogodbi zvesta stranka pridobi pravico zadržati del kupnine, saj je ta pravica vsebinsko enaka pravici zahtevati plačilo pogodbene kazni za primer neizpolnitve denarne obveznosti.
  • 838.
    Sklep X Ips 38/2008
    29.9.2010
    DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
    VS1012822
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3.
    denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – razlika med vrednostjo premoženja v naravi in priznano odškodnino – zelo hude posledice
    Pravica do vračila premoženja v naravi, ki jo revident uveljavlja z obravnavano revizijo, ni pravica, izražena v denarni vrednosti.
  • 839.
    Sklep X Ips 149/2009, enako tudi X Ips 302/2009
    29.9.2010
    KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
    VS1012876
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
    koncesije - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve – skladnost pogojev javnega razpisa in pogojev v koncesijskem aktu – primernost točkovanja - hude posledice – pričakovana pravica
    Izpodbijana odločitev o izbiri koncesionarja ne temelji na merilih, za katera revident zatrjuje, da presegajo pogoje, določene v koncesijskem aktu, in na katera veže pomembno pravno vprašanje, zato ne gre za vprašanje, pomembno po vsebini zadeve.

    Pridobitev koncesije za novo območje je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica. Z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic.
  • 840.
    Sodba X Ips 247/2008
    29.9.2010
    DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
    VS1012844
    ZUS-1 člen 85, 85/2. ZDen člen 4, 8, 8/5.
    denacionalizacija – dovoljena revizija – izpolnjen vrednostni pogoj - denacionalizacija poslovnega deleža družbe - podržavljenje premoženja brez pravne podlage – predpostavke – pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje – pravilnost dokazne ocene
    V okviru izpolnjevanja predpostavk za utemeljenost denacionalizacijskega zahtevka na podlagi 4. člena ZDen za premoženje, podržavljeno z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova, je vlagatelj dolžan izkazati tako lastništvo premoženja v času podržavljenja kot tudi dejstvo prehoda tega premoženja v eno od oblik podržavljenega premoženja, to je v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino. Presoja tožene stranke in sodišča prve stopnje, da revident v obravnavanem primeru navedenih predpostavk ni izkazal, sodi v okvir ugotavljanja popolnega in pravilnega dejanskega stanja, ki pa glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ne more biti predmet preizkusa v revizijskem postopku.
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>