Začasna odredba, s katero se predlaga, da se izvršitev izvensodne poravnave zadrži potem, ko so že bili vloženi predlogi za izvršbo in izdani sklep o izvršbi ni več izvršljiva. Z začasno odredbo ni mogoče posegati v pristojnost drugega sodišča.
ZPIZ člen 59, 133, 133/8. ZDoh- člen 64, 64/1, 64/1-3, 67, 70.
državna pokojnina - premoženjski cenzus - dohodek od premoženja
Tožnica izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine, saj je ob vložitvi zahtevka dopolnila 74 let starosti, ves čas med 15. in 65. letom starosti je imela prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ne presega premoženjskega cenzusa. Pri njenem dohodku od premoženja je namreč potrebno upoštevati le tisto osnovo, od katere se plačuje davek (torej prihodek znižan za normirane stroške), ne pa celotnega prihodka, ki ga je tožnica dobila iz naslova oddajanja stanovanja v najem.
Glede na to, da je bila predmet pogodbe med pravdnima strankama tehtalna naprava, katere sestavni del je bila računalniška oprema, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo stvarno napako le glede kvalitete računalniškega programa, ne pa funkcionalnosti tehtalne naprave kot celote.
Ker je tožena stranka svoje obveznosti iz naslova odstopljenih terjatev poravnala do 29.12.2000, torej pred podano izjavo o stanju svojih obveznosti do družbe H.d.o. z dne 10.07.2001, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nobena od odstopljenih terjatev ni zajeta v saldu dolga po izjavi tožene stranke z dne 10.07.2001 in da torej vtoževana terjatev ni bila cedirana večkrat oz. raznim osebam, zato določilo čl. 439 ZOR o večkratnem odstopu terjatve raznim osebam ne pride v poštev.
Tudi če tožeča stranka svoje terjatve do tožene stranke ni odstopila davčni upravi s cesijsko pogodbo, pa je s tem, ko je davčna uprava za prisilno izterjavo dolga tožeče stranke posegla po terjatvi, ki jo je ta imela do tožene stranke, kar ji dopušča Zakon o davčnem postopku v 48. čl. in toženi strani odtegnila dolgovani znesek, tožeča stranka izgubila status upnika in ni več legitimirana za vodenje te pravde, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako pa je ugasnila obveznost dolžnika, torej tožene stranke. Gre za posebno obliko zakonite cesije, odstopa terjatve v izterjavo,za katero velja analogna uporaba dol. čl. 444/II Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.
zaznamba spora o pridobitvi pravice - pogoji za zaznambo spora
Zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je predlagatelj dejansko pridobil zatrjevano solastninsko pravico, ampak je to pristojnost pravdnega sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Zato, da se dovoli zaznamba spora, zadostuje, da je predlagatelj vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev solastninske pravice, ki jo je pridobil na enega od izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, kar predstavlja tudi pridobitev skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
ZIZ člen 5, 55, 55/1-8, 5, 55, 55/1-8. OZ člen 302, 306, 419, 419/2, 302, 306, 419, 419/2.
ugovor prenehanja terjatve - položitev stvari pri sodišču - učinek položitve - odstop terjatve (cesija) - obvestitev dolžnika - izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu
Dolžnikova izpolnitev (prvotnemu upniku - odstopniku) pred obvestilom o odstopu terjatve je veljavna, z njo je dolžnik prost obveznosti, saj ni vedel za odstop.
spor majhne vrednosti - sodba zaradi odpovedi - zamuda na prvi narok za glavno obravnavo
Pogoj za izdajo sodba zaradi odpovedi je, da tožeča stranka kljub pravilnemu vabljenju ne pride na narok. V obravnavanem primeru pa je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedeno, da tožeča stranka ni pravočasno pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, ne pa, da ni prišla na ta narok.
pogodba o preužitku - napotitev na pravdo - verjetnejša pravica
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sporno stanovanje v zemljiški knjigi na podlagi sporne pogodbe vpisano na R. V.. To pa, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, pomeni, da morata drugačno premoženjsko stanje dokazati sodediča in je bila zato njuna napotitev na pravdo pravilna (213. člen ZD).
Glede na to, da je toženec po zavarovalni pogodbi svoje pravice izgubil, tožeča stranka ni imela obveznosti plačila odškodnine. Ker je bila tožeča stranka ob izplačilu odškodnine seznanjena z vsemi pomembnimi okoliščinami primera, se ne more uspešno sklicevati na določbe 6., 7. in 17. člena Zakona o obveznem zavarovanju vozil.
Sodišče prve stopnje je torej v predmetni zadevi ravnalo v nasprotju z navedenim stališčem sodne prakse, saj je izpodbijani sklep izdalo po tem, ko je tožnik nepopolno tožbo dopolnil z dokazilom o plačilu sodne takse, zato je pritožbeno sodišče, ki drugih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP ni zasledilo, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Glede na to, da je bil tožnik v tej pravdni zadevi že enkrat poučen, katera dokazila mora predlogu priložiti, je zaključek sodišča, da glede tokratnega predloga ne gre za prava neuko stranko, pravilen. Glede na razloge se tudi višje sodišče strinja, da tožnik ni izkazal tako slabega premoženjskega stanja, da bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo njegovo preživljanje.
1. V obravnavani motenjski pravdi gre za vinograd, ki sega na dve parceli, bistven opredelilni znak delne posesti po citirani revizijski odločbi pa je izvrševanje oblasti nad natančno določenim in ločenim delom stvari, kar pa je v primeru spornega vinograda na parc. št. 874/3, katerega obseg, kot že predhodno ugotovljeno, ni sporen, mogoče.
2. Že okopanih, očiščenih, povezanih in škropljenih trt po naravi stvari ni mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje zato restitucijskemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZIZ člen 55, 55/1-8, 55, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 311, 312.
izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - ugovor prenehanja terjatve - materialnopravni (izvenpravdni) pobot
Dolžnica dejstvo prenehanje terjatve zaradi pobota lahko uveljavljala s pobotno izjavo v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma izvenpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dneva vložitve ugovora.
Glede na zatrjevano podlago je zahtevek, kot je oblikovan, nesklepčen. Tožeča stranka bi zato morala tožbo oblikovati, kot izhaja iz zatrjevane podlage, kolikšna je še obveznost tožene stranke, pa bo v primeru, da tožeča stranka v pravdi uspe, (lahko) predmet izvršilnega postopka. Zato je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da v skladu s 108. členom ZPP pozove tožečo stranko, da tožbo popravi, da jo bo mogoče obravnavati.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - domneva o lastniku nepremičnine
Če je (čeprav) bila lastninska pravica pridobljena na originaren način, v danem primeru na podlagi zakona, in prej kot lastninska pravica na derivativen način (v danem primeru na podlagi pogodbe), ima slednja zaradi vpisa v zemljiško knjigo prednost, razen v primeru pomanjkanja dobre vere.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vožnja pod vplivom alkohola - regresni zahtevek zavarovalnice - omejitev višine regresa
Pravilno pritožba opozarja na določbe šestega odstavka 7. člena ZOZP, po kateri je pravica zavarovalnice do regresa omejena na 2.000,000,00 SIT (oz. po 1.1.2007 na 8.345,85 EUR). Ta določba zakona je bila sicer res uveljavljena šele v letu 10.8.2002, do nezgode pa je prišlo že v letu 2001, vendar je tožeča stranka regresni zahtevek prvič uveljavljala šele leta 2003. Za take primere pa po sodni praksi velja, da se že uporabljajo določbe noveliranega 7. člena ZOZP in je torej regres omejen na 2.000,000,00 SIT.